Jedro

Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na ugovor tožene stranke, da je pridobljena premičnina že zarubljena in rubež vpisan v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in zato po 86. členu ZIZ je tak posel prepovedan. Zato gre za 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da je nedopustna izvršba tožene stranke v izvršilni zadevi I 23/2017 Okrajnega sodišča v Brežicah, z rubežem in prodajo predmetov v lasti tožeče stranke, ki jih našteva pod 1 do 37 tožbenega zahtevka.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Tožena stranka je dala štiri ugovore v pravdi, ki jih sodba ne obdela vseh. Ugovarjala je, da so bili prodani predmeti že prej zarubljeni s strani FURS z dne 23. 5. 2016, to je pred sklenitvijo prodajne pogodbe. Zato tožena stranka ni mogla biti dobroverna, saj je bila z rubežem seznanjena kot žena. Pogodba z dne 1. 3. 2017 je bila fiktivna in namenjena oškodovanju upnikov. Zadnji ugovor pa je bil, da sta B. B. in C. C. zakonca in bi morala biti pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa. Sodišče obdela le veljavnost pogodbe med s.p., nima pa razlogov o tem, da je pravni posel med ženo in možem fiktiven in namenjen oškodovanju upnikov in da je tožeča stranka za rubež premičnin pred prodajo vedela in bila nedobroverna. Zaslišana kot stranka je izpovedala, da ni vedela, da je bilo kaj zarubljeno. Navajala je, da sta imela z možem vsak svoje podjetje, imela pa sta posel prijavljen na sedežu na istem naslovu Ulica 9. Oba sta se ukvarjala z gostinstvom in mož je imel obsežen davčni dolg. Dolžnik pa je s pogodbo prenesel premoženje za upravljanje gostinske dejavnosti na tožečo stranko v izogib plačila dolgov in zaradi šikaniranja upnikov. Tožnica je prevzela posel moža. Morala bi prevzeti tudi obveznosti. Zato gre za fiktivno pogodbo zaradi oškodovanja upnikov. Prodala je stvari enkrat ceneje od njene ocenjene vrednosti, to je 7.147,00 EUR. B. B. pa je izpovedal, da je tožnica prevzela njegov s. p. in bi morala prevzeti tudi obveznosti. Tako sta obdržala vso opremo B. B. Do fiktivnosti pravnega posla se sodišče ni opredelilo. Po 50. členu OZ taka pogodba nima pravnega učinka. Tako ni mogla tožnica pridobiti lastninske pravice. Po ZIZ je potrebno zarubljene stvari jasno označiti in to bi tožnica morala vedeti. Kupnina je bila nakazana dosti kasneje in sodišče se o tem ne opredeli. Upnik dobi zastavno pravico na zarubljenih stvari z rubežem in se vpiše v rubežni register. ZIZ določa, da razpolaganje z zarubljenimi stvarmi prepovedano.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da o enem ugovoru tožene stranke, sodba nima razlogov. Tožena stranka je med drugim ugovarjala, da je po 86. členu ZIZ prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi. Trdila je, da je FURS dolžniku zarubil te iste predmete s strani izvršitelja že 23. 5. 2016, nato pa jih je zarubil še upnik oziroma toženec. Trdil je, da je bilo to vneseno v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in da je tožnica kot soproga dolžnika vedela, da so stvari zarubljene. Zato je tožena stranka trdila, da je pogodba med zakoncema z dne 1. 3. 2017 fiktivna.

6. Sodba o teh ugovorih nima razlogov in zato utemeljeno pritožba uveljavlja 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Ugovor je lahko relevanten po 86. členu ZIZ ob upoštevanju določb SPZ o registru neposestnih zastavnih pravic, (določba četrtega odstavka 177. člena SPZ1). 177. člen SPZ določa, če je premičnina vpisana v register neposestnih zastavnih pravic, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru. Kdor se zanese na te podatke in v pravnem prometu vestno ravna, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih pravnih posledic. Sodišče prve stopnje pa ni ugotavljalo, ali so bili sporni predmeti vpisani v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in ni odgovorilo na ta ugovor. Gotovo je ravnanje dolžnika v nasprotju s 86. členom ZIZ nezakonito in ima lahko za posledico tudi ničnost pravnega posla. Lahko gre torej za pravno relevantni ugovor tožene stranke, ki bi preprečil tožeči stranki, da je na podlagi pogodbe in posesti zarubljenih premičnin pridobila lastninsko pravico. Sodba tudi nima razlogov o ugovoru tožene stranke, da tožnica ni mogla biti dobroverna kot žena dolžnika.

7. Ker o tem sodba nima razlogov, pritožbeno sodišče pa ne želi sodbe presenečenja, saj ne more prvič izvajati dokazov o tem ugovoru in zavzeti stališč. S tem bi stranki bila odvzeta pravica do razpravljanja in pritožbe. To je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (354. člen ZPP).

8. Glede na druge pritožbene trditve pa je treba pritožniku odgovoriti, da med zakoncema ni šlo za pravni posel glede skupnega premoženja. Tožena stranka ni trdila, da so predmeti, ki so bili zarubljeni, skupno premoženje pravdnih strank. Šlo je za gostinsko opremo kot osnovna sredstva za opravljanje gostinske dejavnosti med dvema subjektoma, ki sta s. p., zato gre za gospodarsko pogodbo in ni potrebno sklepati posla v obliki notarskega zapisa oziroma ugovor ničnosti po 48. členu ZN ne more biti uspešen.

9. V sodbi manjka tudi dokazna ocena o zaslišanju strank in v zvezi s tem tudi ni dokazne ocene glede ugovora ničnosti zaradi fiktivnosti pravnega posla. Če je tožnica vedela, ali bi morala vedeti, da gre za zarubljene predmete, ki jih dolžnik ne sme prodati in je to bilo zabeleženo v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, takrat je posel v nasprotju s 83. členom ZIZ. Če pa je tožnica celo vedela za vse to, pa je tudi fiktiven in ničen po 50. členu OZ.

10. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

1 Še bolj decidirano govori o tem sedanji 177.a člen SPZ.