Jedro

Odpovedi aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne urejajo določbe ZJU in področnih zakonov, ki urejajo napotitev policijskih atašejev v tujino, tako da je treba uporabiti določbe ZDR, ki na splošno ureja delovna razmerja. Skladno s tem zakonom je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le v primerih, določenih z zakonom, zaradi česar je pogodbeno določilo aneksa k pogodbi o zaposlitvi, da se aneks odpove brez odpovednega roka, če je javnemu uslužbencu izdano pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, nično. Na podlagi takšne odpovedi brez odpovednega roka aneks k pogodbi o zaposlitvi ne more prenehati veljati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se sklepa Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, št. … z dne 9. 6. 2008 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, št. ... z dne 13. 8. 2008 (v nadaljevanju: Komisija), odpravita. Nadalje je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika nazaj na delo policijskega atašeja v R., mu zagotoviti vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz aneksa številka 1 k pogodbi o zaposlitvi, šifra ... z dne 9. 10. 2006, in mu za čas od 14. 7. 2008 do poziva na delo policijskega atašeja v R. zagotoviti vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz navedenega aneksa. Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške predsodnega postopka v višini 210,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila celotnega zneska (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 676,89 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da tožnik dne 17. 2. 2008 ni zapustil R. samovoljno, temveč je za to imel vsa potrebna dovoljenja. S tem v zvezi je pomembno pričanje koordinatorja policijskih atašejev B.K., ki je tožniku dovolil odhod v Slovenijo. Do obsežnega in jasnega pričanja B.K. se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni opredelilo niti ga označilo za neverodostojnega, temveč je verjelo izpovedi M.Š. in V.P.. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka in je v zvezi s tem, komu je tožnik moral poročati in na kakšen način je lahko zapustil državo, napačno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik je bil razpet med pravila, ki veljajo za diplomatske predstavnike in pravila, ki veljajo za policijske atašeje. Za konkretni odhod je dobil dovoljenje veleposlanika M.L. in soglasje B.K.. Dokazni predlog z zaslišanjem policijskega atašeja na H., J.S. in konzula J.K., je sodišče zavrnilo kot nepotreben, svoje odločitve pa ni pojasnilo. Za osemurni odhod iz R. je imel tožnik vsebinsko opravičljiv in utemeljen razlog, kar je potrdila tudi okrožna državna tožilka A.S.R.. Opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tudi sicer ni bilo dano znotraj 60-dnevnega roka in zato ne bi smelo imeti pravnih učinkov. Tožnik je razloge za svoj odhod iz R. večkrat pojasnil različnim osebam, tako ustno kot pisno, zaradi česar je tožena stranka morebitno kršitev ugotovila že dne 17. 2. 2008, najkasneje pa 10. 3. 2008, ko je imela že vse informacije, ki se nanašajo na konkretni dogodek. Razgovor z okrožno državno tožilko, dne 21. 5. 2008, je bil opravljen zgolj za potrebe tega postopka. Na tem razgovoru tožena stranka ni zvedela nič novega. Ob napačno ugotovljenem datumu zatrjevane kršitve sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določila 83. člena ZDR. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnika in vztraja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadalj.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da pa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

V obravnavani zadevi je predmet presoje zakonitost sklepa Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, št. 1... z dne 9. 6. 2008, v povezavi s sklepom Komisije št. ... z dne 13. 8. 2008. S sklepom z dne 9. 6. 2008 je tožena stranka s 14. 7. 2008 tožnika predčasno odpoklicala iz R., kjer je opravljal naloge uradnika za zvezo oziroma policijskega atašeja, hkrati pa sklenila, da od 15. 7. 2008 opravlja naloge policijskega inšpektorja v Službi generalnega direktorja v Sektorju za mednarodne odnose. Poleg presoje zakonitosti navedenih odločb pa je tožnik v tožbi uveljavljal še poziv na delo policijskega atašeja v R. ter zagotovitev pravic in obveznosti, ki izhajajo iz aneksa številka 1 k pogodbi o zaposlitvi šifra ... z dne 9. 10. 2006 (A1; v nadaljevanju: Aneks).

Imenovanje in status policijskih atašejev v predstavništvih Republike Slovenije v tujini ureja Sporazum o policijskih atašejih (A8). V 11. členu določa, da Ministrstvo za notranje zadeve – Policija izda aneks k pogodbi o zaposlitvi, s katerim se policijskega atašeja napoti na delo v predstavništvo Republike Slovenije v tujini, v 12. členu pa določa, da so policijski atašeji v delovnem razmerju v MNZ – Policiji. Za izvajanje navedenega sporazuma je bil sprejet Pravilnik o policijskih atašejih, št. … z dne 24. 9. 2007 (A7), ki določa, da je policijski ataše policist, detaširan v tujo državo, s statusom diplomata (2. in 3. člen), v 20. členu pa ureja prenehanje dela v tujini.

Tožnik je bil na podlagi 16. člena Pravilnika o policijskih atašejih z Aneksom za obdobje štirih let, od 23. 10. 2006 do 22. 10. 2010, napoten na opravljanje nalog uradnika za zvezo v R.. Kot pravni temelj za sklenitev je naveden 53. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-UPB2, Ur. l. RS, št. 32/2006 - v nadaljevanju: ZJU), ki v 1. odstavku določa, da delovno razmerje sklene javni uslužbenec s pogodbo o zaposlitvi, v 5. odstavku pa določa, da se ob imenovanju v drug naziv, ob napredovanju v višji plačni razred in ob premestitvi na drugo delovno mesto sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi. Stranki sta sklenili Aneks, ki je po svoji pravni naravi in vsebini pogodba o zaposlitvi za čas napotitve na delo v tujini.

Iz 3. člena Aneksa izhaja, da javni uslužbenec preneha opravljati delo v tujini, in sicer: s potekom obdobja napotitve, z odpovedjo Aneksa, z njegovo sporazumno razvezo.

Hkrati je bilo določeno, da lahko Policija Aneks odpove brez odpovednega roka in javnega uslužbenca predčasno odpokliče iz naslednjih razlogov: če odpoklic zahteva država napotitve ali mednarodna organizacija, iz zdravstvenih razlogov, če javnemu uslužbencu preneha delovno razmerje v policiji, če je javnemu uslužbencu izrečen disciplinski ukrep za hujšo kršitev delovne discipline ali izrečeno resno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov po 83. členu ZDR.

Iz izvedenih dokazov izhaja, da je dne 23. 5. 2008 tožena stranka tožniku podala opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, št. ... (A4) in na podlagi tega opozorila izdala sklep z dne 9. 6. 2008 (A2), s katerim ga je s 14. 7. 2008 predčasno odpoklicala iz R., kjer je opravljal naloge policijskega atašeja. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da se s 15. 7. 2008 prenehajo uporabljati določbe sklenjenega Aneksa. Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je imel predčasni odpoklic napotenega tožnika v konkretni zadevi za posledico (dejansko) prenehanje sklenjenega Aneksa. V tem smislu je namreč mogoče razumeti obrazložitev izpodbijanega sklepa Policije, da se z dnem odpoklica prenehajo uporabljati določbe Aneksa in obrazložitev Komisije, da je izdano opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi razlog tako za predčasni odpoklic napotenega uradnika kot za odpoved Aneksa brez odpovednega roka. Navedeno hkrati pomeni, da se v posledici izrečenega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku odpove tudi Aneks, celo brez odpovednega roka. Pri tem je smisel pisnega opomina iz določbe 83. člena ZDR predvsem v tem, da se delavca opozori na tiste kršitve, ki niso tako hude, da bi utemeljevale odpoved in na možnost odpovedi, če svojih delovnih obveznosti ne bo izpolnjeval. Tudi sicer po podatkih v spisu tožena stranka izrecne odpovedi Aneksa v pisni obliki ni podala.

Z novelo Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-B - Ur. l. RS, št. 113/2005) je bilo od 1. 1. 2006 dalje poglavje o prenehanju delovnega razmerja nadomeščeno s poglavjem Prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Za zaposlene v državnih organih (javne uslužbence) ZJU v 154. členu določa, da pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati na načine, ki jih določa ZDR in v primerih, določenih v ZJU. V 3. odstavku navedenega člena pa je določeno, da se za posamezne načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi uporablja zakon o delovnih razmerjih, če ta zakon ne določa drugače. Na podlagi 3. odstavka 22. člena ZJU so posamezna vprašanja (med drugim tudi za diplomate in policiste) z zakonom drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. Državni organi lahko na podlagi 5. odstavka 22. člena ZJU vprašanja, urejena s tem zakonom, podrobneje uredijo s svojimi splošnimi akti. Pravilnik o policijskih atašejih je v 20. členu določil le razloge za predčasni odpoklic, določilo 3. člena Aneksa pa te razloge izenačuje z odpovednimi razlogi.

Sodišče je pri sojenju vezano na Ustavo in zakon (1. odstavek 3. člena Zakona o sodiščih, Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami). Le zakon določa primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Izven primerov, določenih v 75. členu ZDR, pogodba o zaposlitvi ne more zakonito prenehati niti ni mogoče Aneksa zakonito odpovedati mimo določb ZDR, ZJU in področnih zakonov. Odpovedi aneksa k pogodbi o zaposlitvi brez odpovednega roka določbe ZJU in področnih zakonov (Zakon o policiji, Ur. l. RS, št. 107/2006 – uradno prečiščeno besedilo in Zakon o zunanjih zadevah, Ur. l. RS, št. 113/2003 – uradno prečiščeno besedilo) ne predvidevajo. Zato se na podlagi 1. odstavka 5. člena ZJU v povezavi s 2. členom ZDR uporabljajo določbe ZDR kot splošnega predpisa, ki ureja delovna razmerja. Na podlagi 2. odstavka 80. člena ZDR lahko pogodbeni stranki le v primerih, določenih v zakonu, odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka – izredna odpoved. Da lahko delavec in delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi samo v zakonsko določenih primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom, izhaja tudi iz 3. odstavka 81. člena ZDR. Vsebina pogodbenega določila Aneksa („da lahko Policija slednjega odpove brez odpovednega roka v primeru, če je javnemu uslužbencu izdano pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 83. členu ZDR“), je taka, kot je zapisana, sama s seboj v nasprotju, pa tudi z navedenimi kogentnimi določbami ZDR. Takšna ugotovitev bi lahko imela glede na določbo 86. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) in ob upoštevanju 88. člena OZ v povezavi s 13. členom ZDR za posledico delno ničnost 3. člena Aneksa v citiranem delu, posledično pa tudi ugotovitev nezakonitosti odpoklica oziroma prenehanja Aneksa št. 1, ki bi se iztekel dne 22. 10. 2010. Ker iz izpodbijanega sklepa št. ... z dne 9. 6. 2008 izhaja, da so se ob Aneksu št. 1, prenehale uporabljati tudi določbe Aneksa št. 4 z dne 1. 8. 2007 in Aneksa št. 5 z dne 22. 11. 2007, sodišče prve stopnje pa zaradi zmotne materialnopravne presoje dejanskih okoliščin s tem v zvezi oziroma veljavnostjo preostalih aneksov ni razčiščevalo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Če bi namreč ta dejstva in okoliščine prvič obravnavalo sodišče druge stopnje, bi bilo s tem strankam v postopku odvzeta tudi možnost vložitve rednega pravnega sredstva in s tem presoja odločitve z vidika pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja. Po oceni pritožbenega sodišča glede na naravo stvari in okoliščine primera niso izpolnjeni pogoji za dopolnitev postopka na pritožbeni obravnavi.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, vključno z odločitvijo o stroških postopka, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Zaradi razveljavitve sodbe je sodišče odločitev glede stroškov pritožbenega postopka skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.