Jedro

Če taksni zavezanec ne plača takse kljub pozivu, se postopek nadaljuje kot postopek izterjave sodne takse.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 24.1.2005, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena pritožba tožnice zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana z dne 10.2.2004. Z omenjeno odločbo je bilo tožnici naloženo plačilo redne sodne takse v znesku 19.000,00 SIT, 50% povišanje sodne takse kot kazenske takse v znesku 9.500,00 SIT in sodne takse za opomin v znesku 1.900,00 SIT, skupaj znesek 28.500,00 SIT.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Glede na podatke upravnih spisov tožnica dolgovane sodne takse v postopku, ki ga je vodilo Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani ni plačala v roku, določenem v 26. členu Zakona o sodnih taksah (ZST). Po prejemu obvestila omenjenega sodišča z dne 16.1.2004 z davčnim organom v skladu z določbami 29. člena ZST izda odločbo, s katero ji je naložil, naj v 15 dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50% pribitka nanjo kot kazensko takso. Postopek davčnega organa je pravilen in zakonit. Tožnica v pritožbi navaja, da morajo biti njene ustavne pravice spoštovane in da ne bo plačevala sodnih stroškov za nezakonito delo organov in sodišč.

Odgovori na pritožbo niso vloženi.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da tožničina pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožba v skladu z omenjeno zakonsko določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo. Sodba sodišča prve stopnje je postala na podlagi iste zakonske določbe pravnomočna s 1.1.2007. Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). Revidentka ni uveljavljala bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo v tej smeri ni preizkušalo. Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe tudi glede tovrstnih ugovorov ni preizkušalo.

Če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v 26. členu ZST, sporoči sodišče v nadaljnjem roku 15 dni pristojnemu davčnemu uradu, v katerem ima taksni zavezanec stalno prebivališče, da takso prisilno izterja (1. odstavek 29. člena ZST). Ko prejme pristojni davčni urad sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu, naj v 15. dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50% pribitek nanjo kot kazensko takso. Če taksni zavezanec v tem roku takse ne plača, se obe taksi prisilno izterjata in knjižita na račun prihodkov od sodnih taks (2. odstavek omenjenega člena ZST). Zato je bilo glede na omenjene zakonske določbe materialno pravo pravilno uporabljeno. Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.