Jedro

Ni sporno, da je tožnikov edini prihodek pokojnina in da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 804,36 EUR. Zato je pravilna presoja tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP iz 13. člena ZBPP.

Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, katerega pravilnost in zakonitost je bil potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi upravnimi in drugimi postopki zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Na tej podlagi je tožena stranka, ob upoštevanju tožnikovega sklicevanja na procesno nesposobnost v prošnji za BPP, po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje niti pogoja za dodelitev izjemne BPP iz šeste alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo Bpp 54/2021-4 z dne 2. 4. 2021 je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu I U 369/2021. 2. Iz obrazložitve je razvidno, da tožnik skladno z 22. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne BPP, saj mu je bila zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Tožnikova prošnja ne izpolnjuje niti pogojev za odobritev nujne BPP na podlagi 36. člena ZBPP, saj je bila vložena skoraj mesec dni pred razpisanim narokom. Zato je tožena stranka menila, da tožnik zaradi odločanja o prošnji za BPP ne bi zamudil roka za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubil pravico do njegove oprave. Presodila je še, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, saj je njegov dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh zneskov minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

3. Z izpodbijano odločbo Bpp 57/2021-4 z dne 7. 4. 2021 je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu zastopanja na glavnih obravnavah v upravnih sporih I U 206/2021, I U 1349/2020 in I U 270/2021, razpisanih za dne 15. 4. 2021. Iz istih razlogov kot v odločbi Bpp 54/2021 z dne 2. 4. 2021 je presodila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne in redne BPP. Ob upoštevanju tožnikovega finančnega stanja je še ocenila, da bi bila dodelitev nujne BPP v obravnavani zadevi v nasprotju z namenom BPP (1. člen ZBPP).

4. Zoper navedeni odločbi je tožnik vložil tožbo, v kateri navaja, da je sodišču znano, da je zaradi protizakonitih sodnih postopkov ter psihične in ekonomske stiske brez premoženja, zaradi česar z invalidsko pokojnino ne more uresničiti pravice do sodnega varstva. Kljub temu mu tožena stranka ne priznava izpolnjevanja pogojev iz šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Pojasnjuje, da mu je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 dne 10. 10. 2012 sicer delno odvzeta opravilna sposobnost, vendar pa iz njegove vsebine naj ne bi bilo razvidno, da je v sodnih in upravnih postopkih vlagal očitno nerazumne vloge, ampak da zaradi dolgoletnih nevzdržnih psihičnih in ekonomskih razmer v teh postopkih ni sposoben zastopati svojih pravic, koristi in interesov. Poleg tega tožnik meni, da je sodišče njegovo procesno sposobnost presojalo le na podlagi mnenja izvedenca psihiatrične stroke, ki pa ni pravni strokovnjak. Predlaga, da sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši psihiatra A.A., po potrebi tudi višji sodnici B.B. in C.C., po tako izvedenem postopku pa izpodbijani odločbi razveljavi in zadevi vrne v ponoven postopek.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis. V pripravljalni vlogi se je v bistvenem sklicevala na obrazložitev izpodbijanih odločb. 6. Dne 14. 6. 2021 je sodišče izvedlo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je prebralo listine, ki so priloga tožbi, in sicer sporočilo domžalske okrajne sodnice D.D., št. Su 19/2020-11 z dne 23. 11. 2020 (priloga A3) in s tem povezan dopis E.E., predsednice Komisije za peticijo, človekove pravice in enake možnosti v Državnem zboru z dne 11. 11. 2020 (priloga A4) ter listine spisov, ki se nanašajo na zadevo. Tožnika, njegove skrbnice, psihiatra A.A. ter višjih sodnic B.B. in C.C., ni zaslišalo, saj se navedeni dokazni predlogi nanašajo na dokazovanje zatrjevane nezakonitosti pravnomočnih sodnih odločb v zvezi z delnim odvzemom poslovne sposobnosti in kršitev, do katerih naj bi prišlo v postopkih njihovega sprejemanja. Tovrstne očitke pa bi tožnik lahko uveljavljal le v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev v zvezi z zanj spornimi odločbami in postopki in ne v obravnavani zadevi.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

9. Sodišče uvodoma ugotavlja, da so tožnikovi tožbeni očitki usmerjeni v zatrjevanje nezakonitosti odločitev tožene stranke o zavrnitvi prošenj za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na izjemno BPP, posredno pa tudi v delu, ki se nanaša na redno BPP. Tožnik ne uveljavlja ugovorov v zvezi z odločitvijo o dodelitvi nujne BPP (36. člen ZBPP).

10. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnikov edini prihodek pokojnina in da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 804,36 EUR. Zato je pravilna presoja tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP iz 13. člena ZBPP.

12. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZBPP se lahko BPP, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna BPP). Izjemna BPP se pod navedenimi pogoji lahko med drugim dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (šesta alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

13. Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, katerega pravilnost in zakonitost je bil potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi upravnimi in drugimi postopki zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Na tej podlagi je tožena stranka, ob upoštevanju tožnikovega sklicevanja na procesno nesposobnost v prošnji za BPP, po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje niti pogoja za dodelitev izjemne BPP iz šeste alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP.

14. Tožnik v tožbi sicer zatrjuje, da je prišlo v postopku odločanja o odvzemu poslovne sposobnosti pred Višjim sodiščem v Ljubljani in v drugih postopkih, ki so se vodili in se še vodijo pred različnimi sodišči, do več kršitev njegovih pravic (na dokazovanje s tem povezanih dejstev se nanašata tudi dopisa št. Su 19/2020-11 z dne 23. 11. 2020 (priloga A3) in z dne 11. 11. 2020 (priloga A4)). Vendar pa bi po presoji sodišča tožnik lahko navedene kršitve uveljavljal le v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev v zvezi z zanj spornimi postopki, ne more pa zatrjevane nezakonitosti (pravnomočnih) sodnih odločb, ki jih je bila pri odločanju dolžna upoštevati tudi tožena stranka, uspešno uveljavljati v obravnavanih postopkih za dodelitev BPP (oziroma v postopku s tem povezanega sodnega varstva).

15. Posplošen je tudi tožbeni očitek, da je v postopku prišlo do kršitve temeljnih določb iz 6. do 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in posledične nepravilne uporabe ZBPP. Do tako neargumentiranih tožbenih navedb se sodišče namreč ne more opredeliti. Enako velja tudi glede tožbenih navedb, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP iz sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP.

16. Iz zgoraj navedenih razlogov je odločitev tožene stranke torej pravilna. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.