Jedro

V tem primeru je nastala taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse za pravdni postopek v tistem trenutku, ko je spis prispel na sodišče. Dejstvo, da je po tem tožeča stranka še pred potekom roka za plačilo dolžne sodne takse na sodišče posredovala umik tožbe, na nastanek taksne obveznosti ne vpliva. Navkljub navedenemu je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso. Sodna taksa je namreč procesna predpostavka za vodenje pravdnega postopka. Brez plačila sodne takse sodišče tožbe (vsebinsko) ne obravnava.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v drugem odstavku izreka spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v prvem odstavku potrdi.

III. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (prvi odstavek sklepa). Odločilo je še, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 193,31 EUR s pripadki (drugi odstavek sklepa).

2. Proti prvostopenjskemu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega pravica iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje je očitala, da je zmotno odločilo, da se tožba šteje za umaknjeno, ker ni plačala sodne takse, saj ni upoštevalo njenega umika tožbe zaradi sklenitve sodne poravnave. Zatrjevala je, da bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je tožbo umaknila zaradi sklenitve sodne poravnave. Sodišču prve stopnje je očitala tudi, da pri odločitvi o stroških postopka ni upoštevalo dogovora pravdnih strank v sodni poravnavi. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, z navodilom, da tožeči stranki odmeri in v plačilo naloži tretjino takse in ji prizna pritožbene stroške. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sledi pritožbenemu predlogu tožeče stranke. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Ker v tem primeru ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, je skladno z določilom petega odstavka 458. člena ZPP o pritožbi odločila sodnica posameznica.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da se postopek ustavi, ker tožeča stranka ni plačala sodne takse. V skladu z določilom 3. točke prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) nastane taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. V tem primeru je tako nastala taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse za pravdni postopek v tistem trenutku, ko je spis prispel na Okrožno sodišče v Ljubljani. Dejstvo, da je po tem tožeča stranka še pred potekom roka za plačilo dolžne sodne takse na sodišče posredovala umik tožbe, na nastanek taksne obveznosti ne vpliva. Navkljub navedenemu je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso. Sodna taksa je namreč procesna predpostavka za vodenje pravdnega postopka (prvi odstavek 105a. člena ZPP). Brez plačila sodne takse sodišče tožbe (vsebinsko) ne obravnava. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek zaradi neplačila dolžne sodne takse ustavilo (tretji odstavek 105a. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 188. člena ZPP). Pritožbeno sodišče še dodaja, da bo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti tega sklepa tožeči stranki v skladu z določilom četrtega odstavka 34. člena ZST-1 izdalo nov plačilni nalog.

7. Utemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče pri odločitvi o stroških postopka ni upoštevalo 12. 1. 2023 sklenjene sodne poravnave v postopku IV Pg 479/2022, s katero sta pravdni stranki uredili sva svoja sporna razmerja, izrecno tudi razmerje, ki je bilo sporno v tem postopku. Ker sta se pravdni stranki v sodni poravnavi dogovorili, da vsaka nosi svoje stroške pravdnih postopkov, kar izhaja tudi iz trditev pravdnih strank v pritožbi in odgovoru na pritožbo, je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje tako, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

8. Glede na vse navedeno so pritožbeni očitki delno utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi šeste alineje 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člen ZPP spremenilo odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa. V preostalem delu pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa v preostalem delu ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v prvem odstavku izreka potrdilo (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na sporazumu pravdnih strank v sklenjeni sodni poravnavi. Ker sta se v sodni poravnavi, sklenjeni v postopku IV Pg 479/2022 dne 12. 1. 2023, pravdni stranki dogovorili, da vsaka nosi svoje pravdne stroške, je pritožbeno sodišče tudi o pritožbenih stroških odločilo v duhu sklenjene sodne poravnave.