Jedro

Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 06.11.2001 izvršbo za del glavnice v višini 90.393,50 SIT ustavilo, dolžnica z ugovorom v tem delu ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot ji ga daje sklep o delni ustavitvi izvršbe.

Izrek

1. Ugovor glede dela glavnice v višini 90.393,50 SIT se zavrže. 2. V preostalem delu se ugovor zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi, opr. št. Ig 99/00312-2 z dne 15.03.1999, dovolilo izvršbo (na podlagi verodostojne listine) zaradi izterjave 103.183,50 SIT s pripadki. Proti sklepu je dolžnica ugovarjala v celoti, ter navedla, da so fakture poravnane. Stroškov ni priglasila. Ugovor glede dela glavnice v višini 90.393,50 SIT ni dovoljen. Dolžnica je v ugovoru (redna št. 3) trdila, da je terjatev poravnala, ter priložila kopiji plačil (prilogi B1 in B2), iz katerih je plačilo v višini 90.393,50 SIT z dne 24.03.1999 tudi razvidno. Zato je ugovor v tem delu obrazložen. Dolžnica je namreč navedla pravno pomembno dejstvo in v zvezi z njim sodišču predložila tudi dokaz (2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)). Na podlagi upnikove utesnitve izvršilnega predloga z dne 31.03.1999, za plačanih 90.393,50 SIT, je nato sodišče prve stopnje s sklepom z dne 06.11.2000 (redna št. 10) izvršbo v tem delu ustavilo. Ker je navedeni sklep dne 24.01.2001 postal tudi pravnomočen (gl. klavzulo o pravnomočnosti na redni št. 10), dolžnica nima več pravnega interesa za ugovor proti tistemu delu sklepa o izvršbi, ki se nanaša na del glavnice v višini 90.393,50 SIT. Dolžnica (ki ni vložila pritožbe proti sklepu z dne 06.11.2000) namreč ne more doseči boljše zaščite niti večje pravne koristi, kot ji jo daje sklep o delni ustavitvi postopka. Zato je sodišče druge stopnje ugovor v tem delu kot nedovoljen zavrglo (1. tč. 365. čl. v zvezi s 3. odst. 343. čl. in 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), vsi v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ugovor glede preostalega dela glavnice, zakonitih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov ni utemeljen. Po 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. ZIZ mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze; sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekala obstoju in višini upnikove terjatve, ki se nanaša na preostali del glavnice, zakonite zamudne obresti in izvršilne stroške; v tej smeri pa tudi ni predlagala niti predložila nobenega dokaza. Zato je ugovor v tem delu neutemeljen. Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor glede preostalega dela glavnice, zakonitih zamudnih obresti ter izvršilnih stroškov zavrnilo kot neutemljen in v tem delu potrdilo zakonit in pravilen sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).