U-I-89/03 -11

9. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožefa Janežiča iz Nove Gorice na seji dne 9. decembra 2004 sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 19., 27. in 56. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 18/96 in 34/96) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik je bil solastnik družbe Texima (leta 2002 izbrisane iz sodnega registra), ki ji je bilo z odločbo naloženo plačilo davka od dobička. Davčni organ je odhodke iz naslova obresti priznal le v višini medbančne obrestne mere, saj je ocenil, da gre za posojila med povezanimi podjetji.

Zoper odločbo je bila vložena pritožba oziroma sprožen upravni spor, pobudnik pa predlaga tudi oceno ustavnosti členov 19, 27 in 56 Zakona o davku od dobička pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO). Ker je Ustavno sodišče že odločilo, da določbe, ki predpisujejo uporabo skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, niso v neskladju z Ustavo (odločba št. U- I-322/97 z dne 9. 12. 1999, Uradni list RS, št. 1/2000 in OdlUS VIII, 274), zatrjuje pobudnik le neustavnost izbranega kriterija, tj. obrestne mere. Ta naj bi bil v neskladju s 14. členom Ustave, saj povezane osebe obremenjuje na podlagi meril, ki jih določajo drugi subjekti, neodvisno od razmer na trgu. Zaradi drugačne ureditve tega področja v drugih evropskih državah naj bi bile izpodbijane določbe še v neskladju s 74. členom Ustave.

Skladno s prvim odstavkom 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti vsak, če izkaže svoj pravni interes. Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Morebitna ugoditev pobudi mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

Glede na 43. člen ZUstS, po katerem začne razveljavitev zakona učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, in glede na 44. člen ZUstS, po katerem se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, o katerih je bilo pravnomočno odločeno, bi morebitna razveljavitev zakona izboljšala pravni položaj pobudnika le, če njegov postopek še ne bi bil pravnomočno končan oziroma če bi imel vloženo ustavno pritožbo zoper posamični akt, ki bi temeljil na razveljavljeni zakonski določbi. Upravni spor, na katerega se sklicuje pobudnik, je bil v času trajanja postopka pred Ustavnim sodiščem že pravnomočno končan (za sodno odločbo Vrhovnega sodišča je za družbo Texima izkazana vročitev dne 1.

9. 2004), ustavna pritožba pa v za to predpisanem 60-dnevnem roku od dneva vročitve akta (prvi odstavek 52. člena ZUstS) ni bila vložena. Ker zato tudi morebitna ugotovitev neustavnosti izpodbijanih določb na pobudnikov pravni položaj ne bi imela vpliva, je Ustavno sodišče pobudo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj