Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predmet obravnavane revizijske zadeve je presoja pravilnosti procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ko je ob upoštevanju sprememb sodne prakse na področju t. i. problematike švicarskih frankov tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njegovo korist.
Ker sta v obravnavani zadevi pritožbeni rok in rok za odgovor na pritožbo iztekla pred spremembo sodne prakse, toženka svojih navedb v pritožbenem postopku ni mogla uskladiti z novimi pravnimi stališči sodišča. Zato je bila v trenutku, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi, podana procesna situacija, ki jo predvideva drugi odstavek 351. člena ZPP.
I.Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.
II.Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
1.Pravdni stranki sta 24. 4. 2007 sklenili kreditno pogodbo, s katero je tožnik pri toženki najel stanovanjski kredit za nakup in dokončanje stanovanjske hiše v znesku 192.500 CHF z rokom vračila v 240 mesečnih anuitetah, od katerih je prva zapadla 31. 5. 2007, zadnja pa 30. 4. 2027. Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe iz več razlogov, med drugim tudi, ker toženka ni opravila pojasnilne dolžnosti in mu je predstavila le prednosti kredita v CHF glede ugodne obrestne mere, zamolčala pa mu je dolgoročno izredno izpostavljenost zaradi valutnega tveganja.
2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti notarskega zapis SV ... z dne 24. 4. 2007 in kreditne pogodbe št. ... z dne 24. 4. 2007 (I/1. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da mora toženka tožniku plačati znesek 63.391,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2014 dalje do plačila v roku 15 dni pod izvršbo (I/2. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka.
3.Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v I/1. točki izreka ugodilo. Preostali del izreka je razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
4.Sodišče druge stopnje je glede na novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča ob upoštevanju sodne prakse SEU in Ustavnega sodišča (odločbi II Ips 18/2022 in II Ips 8/2022) zaključilo, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna, ker ne omogoča zaključka o korektno opravljeni pojasnilni dolžnosti toženke. Upoštevajoč ročnost kredita (20 let), bi v ta okvir sodila tudi informacija, da dejansko prevzema dolgoročno valutno tveganje za kakršnokoli spremembo tečaja (torej neomejeno valutno tveganje), saj je gibanje tečaja CHF/EUR tudi za banko popolna neznanka in so možne tudi velike spremembe tečaja, ki mu lahko bistveno otežijo odplačevanje kredita. Temu pa toženka z izjavo tožnika o prevzemu valutnega tveganja, ki jo je tožnik podpisal, ne da bi mu bil predstavljen tudi "črni scenarij", ni zadostila. Sodišče druge stopnje je zaključilo, da je toženka kršila načelo vestnosti in poštenja, kar pomeni, da je sporni pogoj nepošten. Brez njega nadaljnji obstoj kreditne pogodbe ni mogoč, zato je kreditna pogodba v celoti nična. Ker o povračilnem zahtevku (upoštevaje sprejeto odločitev o ničnostnem zahtevku) še ni bil izveden dokazni postopek, je izrek v temu delu razveljavilo.
5.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka predlagala dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 516/2023 z dne 5. 6. 2024 predlogu za dopustitev revizije (delno) ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče, s tem ko je spremenilo sodbo prve stopnje, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
6.Po določbi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistega konkretnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena. Zato se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do drugih, obsežnih (materialno) pravnih navedb, ki jih načenja revidentka, niti v nadaljevanju njenih navedb v zvezi z njimi ne povzema.
7.Toženka v reviziji kot bistveno navaja, da gre za sodbo presenečenja, saj je sodišče druge stopnje svojo sodbo sprejelo na povsem drugačni pravni oceni in drugačnih pravno odločilnih stališčih od tistih, ki jih je glede na dotedanjo ustaljeno sodno prakso lahko pričakovala. Sodna praksa se je spremenila z odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023, torej po tem, ko se je toženkin rok za odgovor na pritožbo že iztekel. Sodišču druge stopnje očita, da ni izvedlo obravnave, čeprav sprememba sodbe temelji izključno na spremenjeni sodni praksi, ki je popolnoma spremenila standarde presoje pojasnilne dolžnosti in nepoštenosti pogodbenega pogoja, glede katerih se toženka ni imela možnosti izjaviti in predlagati dokazov. Zatrjuje kršitve 5. in 7. člena ZPP, drugega odstavka 351. člena ZPP, 347. in 355. člena ZPP, 8., 10. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 22. in 25. člena Ustave. Sklicuje se tudi na zadevo II Ips 74/2023 z dne 20. 3. 2024 in poudarja, da je v konkretni zadevi pojasnilna dolžnost izpolnjena že ob pojasnilih, ki so bila tožniku dana.
8.Revizija je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru na revizijo med drugim navaja, da bi razpis pritožbene obravnave pomenil hujšo kršitev pravice tožnika do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, in poudarja, da je bilo sojenje v konkretni zadevi dvostopenjsko. Trdi, da ponovni postopek ne more vplivati na končno odločitev o ničnosti kreditne pogodbe in predlaga zavrnitev revizije s stroškovno posledico.
9.Revizija je utemeljena.
10.Vrhovno sodišče je že večkrat izpostavilo, da je razvoj prava s pomočjo sodne prakse nujni del pravne tradicije v vsakem pravnem sistemu. Vendar mora biti razvoj sodne prakse predvidljiv do te mere, da se lahko naslovniki pravne norme prilagodijo pravnemu razvoju. Uporaba nove/spremenjene sodne prakse v posameznem primeru zato zahteva, da sodišče poišče ravnovesje med stalnostjo in predvidljivostjo in s tem zaupanjem v pravo na eni strani ter potrebo po razvoju prava oziroma prilaganju prava spremenjenim družbenim razmeram prek sodne prakse na drugi strani. Ne glede na to mora sodišče vselej obrazložiti, zakaj je pri odločitvi v konkretni zadevi odločilo po stari sodni praksi oziroma zakaj po novi, saj to zahteva ustavnoprocesno jamstvo obrazloženosti, varovano z 22. členom Ustave.
11.Predmet obravnavane revizijske zadeve je presoja pravilnosti procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ko je ob upoštevanju sprememb sodne prakse na področju t. i. problematike švicarskih frankov tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njegovo korist. Primerljiv procesni položaj je Vrhovno sodišče obravnavalo v sklepih II Ips 42/2024 z dne 2. 10. 2024, II Ips 54/2024 z dne 18. 12. 2024, II Ips 71/2024 z dne 15. 1. 2025, II Ips 58/2024 z dne 22. 1. 2025 in II Ips 57/2024 z dne 7. 2. 2025.
12.Revidentka trdi, da je bila v času, ko je bila izdana sodba sodišča prve stopnje, ustaljena sodna praksa sodišč, tudi najvišjega, bistveno drugačna in se do novo izoblikovanih stališč ni mogla izreči. Vrhovno sodišče je v novejših odločbah res poudarilo, da je razvoj sodne prakse SEU zahteval nadgradnjo predhodnih stališč v zvezi s potrošniškimi kreditnimi pogodbami v CHF. Z novejšo prakso je zato predrugačilo vsebino pojasnilne dolžnosti, ki jo morata ugotavljati sodišči prve in druge stopnje, in vzpostavilo povezavo med pojasnilno dolžnostjo in nepoštenostjo pogodbenega pogoja, tako da izpolnjena pojasnilna dolžnost ni več njegova predpostavka, temveč je njegov bistveni del. Ker sta v obravnavani zadevi pritožbeni rok in rok za odgovor na pritožbo iztekla pred spremembo sodne prakse, toženka svojih navedb v pritožbenem postopku ni mogla uskladiti s pravnimi stališči sodišča. Obravnavani primer se tako v bistvenem ne razlikuje od zadev, navedenih v 11. točki te obrazložitve.
13.V trenutku, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi, je bila podana procesna situacija, ki jo predvideva drugi odstavek 351. člena ZPP in ki od sodišča druge stopnje zahteva, da "s pisno vlogo stranki opozori na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogoči, da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita v 15 dneh po vročitvi pisne vloge; pod pogoji iz prvega odstavka 337. člena tega zakona lahko ob tem navajata tudi nova dejstva in predlagata nove dokaze. Namesto pisnega poziva k pisni izjavi lahko sodišče druge stopnje stranki povabi na sejo". Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je zato pritrdilen.
14.Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrača temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).
15.Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.
16.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
-------------------------------
1Povzeto po odločbi Ustavnega sodišča RS Up-164/2015 z dne 18. 2. 2016.
2Glej odločbe II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023, II Ips 54/2023 z dne 20. 9. 2023, II Ips 49/2023 z dne 18. 10. 2023, II Ips 56/2023 z dne 18. 10. 2023, II Ips 52/2023 z dne 16. 11. 2023, II Ips 72/2023 z dne 22. 11. 2023 in II Ips 37/2023 z dne 20. 3. 2024.
3Pritožba je bila vložena 29. 6. 2021, odgovor na pritožbo pa 8. 9. 2021.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 351, 351/2, 379/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.