Jedro

Tožnica v upravnem postopku ni imela možnosti, da bi lahko navedla okoliščine, ki vplivajo na razpolaganje s solastniškim deležem njenega očeta na nepremičnini, ker je organ za BPP odločil le na podlagi njene prošnje in uradno pridobljenih podatkov. Ker pa gre za dejstva, ki bi lahko vplivala na njene pravice oziroma pravne koristi v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči, ji je to možnost treba dati.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 625/2013 z dne 18. 3. 2013 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči z dne 20. 2. 2013 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. In II. stopnje, v pravdnem postopku zaradi določitve preživnine ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks. V obrazložitvi navaja, da je v zvezi s tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vpogledal v register transakcijskih računov pri AJPES-u, v bazo podatkov Geodetske uprave RS, v Centralni register prebivalstva, v bazo podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v bazo Klirinško depotne družbe, v elektronsko vodeno zemljiško knjigo, v spis Bpp 624/2013. Iz teh podatkov izhaja, da premoženje prosilke in njene družine presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Organ za BPP je kot družinska člana prosilke štel njenega očeta in njeno sestro. Iz baze podatkov GURS je ugotovil, da je njen oče do 3398/35304-tin lastnik parc. št. 1535/2 k.o. …, ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče. Tržna vrednost te nepremičnine je po podatkih GURS 162.677,00 EUR. Upoštevaje lastniški delež prosilkinega očeta nanj pripade premoženje v višini 15.657,61 EUR. Organ za BPP pojasnjuje, da se nepremičnina upošteva kot premoženje prosilke in njene družine, ker iz zemljiške knjige izhaja, da na lastninskem deležu prosilkinega očeta ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini, zato prosilka in njena družina dejansko lahko razpolagata z lastninskim deležem v pravnem prometu. Ker prosilka s svojo družino že z vrednostjo navedene nepremičnine presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se organ za BPP ni spuščal v presojo višine drugega nepremičnega in premičnega premoženja prosilke in njene družine ter v presojo lastnega dohodka prosilke in njene družine. Zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zavrnil na podlagi ugotovitve, da ni izpolnjen pogoj premoženjskega stanja prosilke in njene družine (11., 12. in 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP).

Tožnica v tožbi navaja, da drži ugotovitev v izpodbijani odločbi, da ima njen oče v lasti del zemljišča. To zemljišče pa skuša prodati. Zemljišče je kmetijsko, in ne predstavlja premoženja, ki bi omogočalo plačilo pravne pomoči. Zemljišča ni mogoče upravljati kot kmetijskega, vsaj ne do te mere, da bi se dalo kaj iztržiti. Oče je brez zaposlitve in je trenutno prejemnik socialne pomoči, zato ji ne more omogočiti plačila pravne pomoči za preživninsko tožbo. Tožnica je tožbi predložila zapisnik Komisije za izvedbo in nadzor postopkov razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Zagorje ob Savi.

Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Finančni položaj prosilca se po prvem odstavku 12. člena ZBPP ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.

Odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je organ za BPP oprl na ugotovitev, da premoženje tožnice in njene družine ne dopušča dodelitve brezplačne pravne pomoči, ker solastninski delež njenega očeta na parc. št. 1535/2 k.o. … presega vrednost 13.780 EUR, določeno v petem odstavku 152. člena ZUJF (14. člen ZBPP glede ugotavljanja premoženja prosilca in njegove družine odkazuje na smiselno uporabo tam navedenih določb Zakona o socialnem varstvu, ZSV; določbe tega zakona so se uporabljale do začetka uporabe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ZSVarPre; peti odstavek 152. člena ZUJF pa določa, da znaša premoženjski cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po ZSVarPre 13.780 EUR).

Tožnica ne prereka ugotovitve organa za BPP o solastništvu nepremičnine in vrednosti solastniškega deleža njenega očeta. Po vsebini pa ugovarja, da gre za nepremičnino, ki ne daje dohodkov in jo oče skuša prodati, ter smiselno, da ne drži stališče organa za BPP, da ni okoliščin, ki bi omejevale lastninsko pravico in zato lahko tožnica in njena družina z njo razpolagajo v pravnem prometu. V dokaz svojih trditev prilaga zapisnik 19. seje Komisije za izvedbo in nadzor postopkov razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Zagorje ob Savi z dne 6. 3. 2013. Iz navedenega zapisnika izhaja, da je komisija obravnavala ponudbo tožničinega očeta za odkup njegovega solastniškega deleža na parc. št. 1535/2 k.o. …. Ugotovila je, da je solastnica te nepremičnine tudi Občina Zagorje ob Savi ter da parcela predstavlja zemljišče, ki leži na območju, ki je v zazidalnem načrtu … in levi breg … namenjeno za območje šole, za zeleni pas med območjem šole in stanovanjsko gradnjo. Komisija je ocenila, da je odkup smiseln, vendar zanj v proračunu za leto 2013 niso zagotovljena sredstva in da bo sredstva poskušala zagotoviti v naslednjem proračunskem obdobju.

Sodišče ugotavlja, da tožnica v upravnem postopku ni imela možnosti, da bi lahko navedla okoliščine, ki vplivajo na razpolaganje s solastniškim deležem njenega očeta na nepremičnini (ki jih navaja in dokazuje v upravnem sporu), ker je organ za BPP odločil le na podlagi njene prošnje in uradno pridobljenih podatkov. Ker pa gre za dejstva, ki bi lahko vplivala na njene pravice oziroma pravne koristi v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči (tožničin oče je poskušal svoj solastniški delež na nepremičnini, ki je namenjeno za območje šole oziroma zeleni pas, prodati; v razpolaganju s svojim solastniškim deležem je omejen s predkupno pravico občine kot druge solastnice; občina je izrazila namen uveljaviti predkupno pravico, kar pa v letu 2013 še ni mogoče realizirati), ji je po presoji sodišča to možnost treba dati. V obravnavanem primeru pomeni opustitev te možnosti kršitev načela zaslišanja stranke (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

Ker je organ za BPP pri izdaji izpodbijane odločbe bistveno kršil pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je sodišče moralo izpodbijano odločbo odpraviti. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP tožnici dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter njene izjave in dokaze presoditi v okviru zakonskega pogoja – ali ji dani finančni položaj o(ne)mogoča uveljavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči za sprožitev sodnega varstva njenih pravic oziroma ali so izpolnjeni drugi predpisani pogoji, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da v postopku za izdajo odločbe niso bila upoštevana pravila postopka. Zadevo je na podlagi tretjega odstavka in v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1vrnilo organu za BPP v ponovni postopek.