Jedro

Pri določitvi spremenjenih razmer je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik dobil še enega otroka in da je zakonita zastopnica toženca nezaposlena, na drugi strani pa, da je bila določena preživnina tožencu v starosti dveh let, ko še niso bili upoštevani stroški vrtca, toženec pa sedaj hodi v osnovno šolo, zato so nastali dodatni stroški s šolanjem, povečale pa so se tudi potrebe toženca po prehrani. Toženec ima sedaj dodatne stroške v zvezi z bivanjem, saj je ob določitvi preživnine živel z zakonito zastopnico pri njenih starših.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahteve, da se preživnina določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3497/2013-IV na podlagi katere je bil tožnik dolžan plačevati mld. tožencu mesečno preživnino v višini 115,00 EUR, ki je ob zaključku glavne obravnave znašala 121,77 EUR mesečno, zniža na mesečni znesek 25,00 EUR. Prvo sodišče je še odločilo, da je tožnik dolžan tožencu povrniti pravdne stroške postopka v višini 234,85 EUR.

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in zaradi kršitve ustavnih pravic ter v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je plača tožnika v času določitve preživnine in vložitve tožbe na znižanje preživnine ostala približno enako visoka, vendar prvo sodišče ni upoštevalo, da njegova zunajzakonska partnerka ni zaposlena in nima rednih dohodkov. Zaradi izvršilnih postopkov zaradi neplačila preživnine mu delodajalec odtrga 60,00 EUR za mld. M. in toženca. Tožnik mesečno plačuje še 50,00 EUR Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu za preživnino toženca in 80,00 EUR za prvega sina mld. M. Iz zdravniškega potrdila izhaja, da njegova zunajzakonska partnerka ni sposobna za aktivno iskanje zaposlitve, česar prvo sodišče ni upoštevalo. Potrdila o tem še nima, je pa priloženo mnenje zdravnika svetovalca, da je v postopku zdravljenja. Tožnik nima premoženja večje vrednosti, ni lastnik avtomobila ali nepremičnine in nima prihrankov. Iz odločbe CSD izhaja, da tožnikova štiričlanska družina prejema dohodek v višini 985,27 EUR, v katerega je vključena tožnikova plača, denarna socialna pomoč in otroška dodatka ter preživnina za D. Zakonita zastopnica toženca prejema 284,00 EUR denarne socialne pomoči, 114,31 EUR otroškega dodatka in nadomestilo iz Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada 50,00 EUR mesečno. Skupni dohodki zakonite zastopnice toženca so 527,31 EUR mesečno za dva družinska člana. Zakonita zastopnica je prejela od tožnika 18. 8. 2014 73,31 EUR, 18. 9. 2014, 61,82 EUR, 17. 10. 2014 68.77 EUR, 30. 10. 2014 332,66 EUR, 18. 11. 2014 44,25 EUR in 18. 12. 2014 231,95 EUR. Navedene zneske je dobila z izvršbo. Tožnik ni honorarno zaposlen, nima poklicne izobrazbe električarja, ker je delavec brez poklica, opravlja delo transportnega delavca in ne prejema dodatnih dohodkov. Sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati neresničnih podatkov o honorarnih zaslužkih tožnika, ki jih je zatrjevala zakonita zastopnica toženca. Vsi člani tožnikove družine imajo zdravstvene težave. Tožnik je bil operiran leta 2013 zaradi kile. Sposoben je za delo, vendar še vedno čuti bolečine, zato je njegova zmožnost opravljanja dela zmanjšana. Tožnikova zunajzakonska partnerica ima kardiološke, ginekološke in ortopedske težave, zato je delavno nezmožna. Njun sin mld. A. ima akutni bronhitis in vnetje ušes. Bil je tudi že hospitaliziran, ker ima težave z alergijami. Naročen je za operacijo žrelnice, zato potrebuje posebno mleko. Stroški A. preživljanja so zato višji od povprečnih stroškov njegovih vrstnikov. S tem so povezani tudi stroški prevozov k zdravniku in stroški parkirnine. Sin zunajzakonske partnerice tožnika mld. D. je otrok s posebnimi potrebami, potrebuje dodatno strokovno pomoč pri učenju, zaradi šole mora imeti prenosni računalnik, ima alergije in težave z dihanjem. Oba otroka potrebujeta posebno posteljnino zaradi alergije. Stroški, ki jih ima celotna družina zaradi zdravstvenih težav so 572,00 EUR. V te stroške so zajete kompresijske nogavice za zunajzakonsko partnerico, ki znašajo 50,00 EUR na tri mesece, plavanje 40,00 EUR na mesec, ortopedski vložki za D. v višini 43,40 EUR na tri mesece, prenosni računalnik v višini 400,00 EUR, internet 20,00 EUR mesečno in stroški plavanja v višini 40,00 EUR mesečno. Za mladoletna otroka je treba kupiti inhalator v višini 34,99 EUR in Toniner sprej, ki stane 10,00 EUR za vsakega otroka. Tožnik je dolžan preživljati sina svoje partnerke, ker živi z njima, ker tako določa 127. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo honorarnega zaslužka zakonite zastopnice, ki je sodelovala v videospotu ... za pesem ... Zakonita zastopnica in toženec si privoščita tudi drage počitnice v Egiptu in Turčiji. Tožnik je pripravljen na deljeno skrbništvo, pripravljen je videvati otroka, kar mu je onemogočeno kljub njegovim poskusom. Prvo sodišče ugotavlja, da je tožnikova izpovedba nekonsistentna in neprepričljiva, kar je bilo razumljivo, saj je bila obravnava 19. 11. 2014 po smrti njegove matere. Pridobitne zmožnosti tožnika so bile pri določitvi prve preživnine boljše, določena preživnina pa ogroža njegov obstoj in obstoj njegove družine.

3. Tožnik je dne 18. 6. 2015 vložil vlogo in dodatna dokazila, ki so bila vložena, ko je rok za pritožbo potekel, zato teh navedb in predloženih dokazov pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

4. Toženec je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spreminjajo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih)(2). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se spremenile tako potrebe upravičenca, kot tudi zmožnosti zavezanca, zato je pravilno ugotavljalo mesečne potrebe tožnika glede na spremenjene okoliščine. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potreben za otrokov razvoj (123. člen ZZZDR).

7. Pri določitvi spremenjenih razmer je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik dobil še enega otroka in da je zakonita zastopnica toženca nezaposlena, na drugi strani pa, da je bila določena preživnina tožencu v starosti dveh let, ko še niso bili upoštevani stroški vrtca, toženec pa sedaj hodi v osnovno šolo, zato so nastali dodatni stroški s šolanjem, povečale pa so se tudi potrebe toženca po prehrani. Toženec ima sedaj dodatne stroške v zvezi z bivanjem, saj je ob določitvi preživnine živel z zakonito zastopnico pri njenih starših. Pri določitvi preživninskih potreb toženca pa prvo sodišče ni v zadostni meri upoštevalo zmožnosti roditeljev in jih je mesečno ocenilo previsoko. Glede na finančne zmožnosti roditeljev, je pritožbeno sodišče določilo potrebne mesečne stroške toženca, ki znašajo: za najemnino in stroške bivanja 120,00 EUR, za prehrano 100,00 EUR, za obleko in obutev 30,00 EUR, za stroške povezane s šolo 20,00 EUR, za kozmetiko 5,00 EUR, za telefon 5,00 EUR, za urbano 3,00 EUR, za počitnice 5,00 EUR in za šport 5,00 EUR, kar skupaj znese 293,00 EUR. Višjih stroškov preživljanja toženca mu starša ne moreta zagotoviti, glede na njune finančne zmožnosti. Mesečno preživninsko breme tožnika znaša (le) 41,55 % mesečnih stroškov toženca. Pri navedenem razmerju je pritožbeno sodišče upoštevalo, da zakonita zastopnica prejema le socialno pomoč v višini 284,00 EUR (drugi redni dohodki niso bili izkazani, kakor tudi ne izredni, ki bi lahko odločilno vplivali na porazdelitev preživninskega bremena), tožnik pa mesečno neto plačo v višini 600,00 EUR in da mora preživljati še dva lastna otroka, kakor tudi otroka zunajzakonske partnerice ter zunajzakonsko partnerko, ki ni zaposlena. Denarnih sredstev, ki jih tožnik plačuje zaradi različnih postopkov, ker ni izpolnjeval preživninskih obveznosti, ni mogoče upoštevati.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam prvega sodišča, da je imel tožnik že v obdobju pred rojstvom mld. A. preživninsko obveznost do svojih sinov mld. M. in toženca, vedel je, da je njegova zunajzakonska partnerica nezaposlena in že več let prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, ne zatrjuje pa, da ni vedel za njene zdravstvene težave, vedel je, da ima sina, ki ga bo treba preživljati, kljub temu pa se je odločil za skupno življenje in še za enega otroka. Tožnik že pred tem ni (redno) izpolnjeval preživninske obveznosti do svojih otrok, določena preživnina tožencu pa je zagotavljala le kritje osnovnih življenjskih potreb toženca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so spremenjene razmere izkazane tako na strani toženca, kot na strani tožnika, ki pa bi te okoliščine lahko preprečil, še posebej, če bi upošteval s kakšnimi dohodki razpolaga in kakšne so njegove preživninske obveznosti do otrok. Pritožbeno sodišče posebej izpostavlja, da tožnik nima nobenih stikov s tožencem, pritožbene trditve, da želi skupno starševstvo in da želi stike s tožencem, ki pa jih preprečuje zakonita zastopnica, pa niso bile izkazane.

9. Mesečno preživninsko breme tožnika znaša le 41,55 % mesečnih stroškov toženca, kljub temu, da je celotno breme varstva in vzgoje na zakoniti zastopnici, ker so bile upoštevane finančne zmožnosti tožnika in izdatki, ki jih ima s preživljanjem otrok in družine, ob tem, da mora razliko do potrebnih dohodkov za kritje teh potreb dobiti s honorarnim delom, saj ima kot nekvalificiran delavec veliko možnosti, da s honorarno zaposlitvijo pridobi dodatne dohodke. Pritožbeno sodišče še dodaja, da glede na okoliščine primera zatrjevane bolezenske težave tožnika in njegove zunajzakonske partnerke, ne morejo biti opravičljive okoliščine, da ne bi ustvarila dodatnih dohodkov s honorarnim delom za kritje potreb družine in tožnik še za kritje preživninskih obveznosti.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka. Tudi toženec mora kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZZZDR.