Jedro

Upravni organ po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva RS tudi, če vlagatelj izpolnjuje vse pogoje po zakonu, če bi sprejem take osebe v državljanstvo RS predstavljal nevarnost za javni red in mir, varnost ali obrambo države. Tudi odločba po prostem preudarku mora vsebovati bistvena dejstva, dokaze in okoliščine za obstoj nevarnosti za javni red.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 14.4.1994 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, da pa obstaja razlog nevarnosti za javni red iz 8. točke 1. odstavka 10. člena navedenega zakona. Zato je sklicujoč se na diskrecijsko pravico iz 3. odstavka 40. člena navedenega zakona tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva zavrnila.

V tožbenih ugovorih tožnik zavrača odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi iz razlogov napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe zakonitih predpisov. Tožena stranka namreč razloguje, da bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za javni red zaradi tega, ker je bil z odločbo Občinskega sodnika za prekrške občine z dne 12.8.1993 kaznovan za prekršek zoper javni red po 1. točki 1. odstavka 10. člena zakona o prekrških. Ta prekršek pa ne more predstavljati nevarnosti za javni red in mir, varnost in za obrambo države po 8. točki 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu, ker ne ogroža sistema ustavnosti in pravnega reda države, pri čemer ni prezreti okoliščine, da je bil prekršek storjen pod vplivom alkohola. Poleg tega je bil tožnik v času izdaje odločbe o prekršku nekaznovan. Ob dejstvih, da v Sloveniji živi že 30 let, da je redno zaposlen več kot 20 let in da ima dve hčerki s slovenskim državljanstvom, tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije nedvomno ne bi predstavljal nobene nevarnosti za javni red. Zato je odločitev tožene stranke nepravična in tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I) ima tožena stranka pravico, da po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, čeprav vlagatelj izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka navedenega člena, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona, to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Tožniku je bil odklonjen sprejem v državljanstvo iz razloga nevarnosti za javni red.

Ker zakon o državljanstvu Republike Slovenije za postopek po 40. členu tega zakona nima posebnih določb o ugotovitvenem postopku in o vsebini obrazložitve odločbe, veljajo glede tega določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kar med drugim pomeni, da bi morala tožena stranka, preden je odločila po prostem preudarku, pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje in v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, na podlagi katerih ugotavlja obstoj nevarnosti za javni red.

Ko tožena stranka ugotavlja v tem primeru obstoj nevarnosti za javni red, ne izhaja iz dejstev, okoliščin in dokazov ter na podlagi teh ne ugotavlja dejanskega stanja, kar je bistvena pomanjkljivost upravne odločbe po 2. in 3. odstavku 209. člena ZUP. Tožena stranka opira odločitev v izpodbijani odločbi na odločbo sodnika za prekrške, s katero je bil tožnik kaznovan za prekršek zoper javni red in mir po 1. točki 1. odstavka 10. člena zakona o prekrških, ne da bi navedla dejanski stan tega prekrška. Obenem navaja, da je pri dokazni oceni dala "večjo težo" izjavam prič, vendar prič sploh ne imenuje niti njihovih izjav. Zato ni mogoče preizkusiti na kakšni dejanski podlagi je bil sprejet zaključek, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red. Izpodbijana odločba pa tudi nima razlogov in ocene pomena prekrška za obstoj nevarnosti za javni red, zlasti ob tožnikovi trditvi, da je v 30 letnem bivanju v Sloveniji storil samo navedeni prekršek in še tega pod vplivom alkohola, da je redno zaposlen več kakor 20 let in da živi v družinskem okolju.

Ker torej v upravnem postopku dejanske okoliščine v bistvenih točkah niso bile popolno ugotovljene in niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, kar bi moglo vplivati na odločitev v tej zadevi, sodišče ni moglo rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).