Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker na prvi pogled navedena oporoka ustreza vsem zakonskim obličnim zahtevam, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na pravdo napotilo zakonita dediča, ki oporoki odrekata veljavnost.
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Dedič sam krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.
1. Zapuščinsko sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in zakonita dediča A. A. in B. B. napotilo na pravdo zoper oporočnega dediča C. C. zaradi ugotovitve, da je pisna oporoka pred pričami zapustnika z dne 14. 12. 2011 neveljavna. Sodišče določilo rok za vložitev tožbe 30 dni.
2. Zoper navedeni sklep se pritožuje dedič A. A., ki navaja, da je prepričan, da oporoka ni odraz volje njegovega pok. brata, zapustnika, pač pa mu je bila diktirana. Podrobneje pojasnjuje vrsto okoliščin, zaradi katerih tako meni. Predlaga, da sodišče odredi prekinitev vseh del na zapuščini do konca postopkov, ki bodo sproženi oz. so že v teku, da prepove uporabo vseh stvari in da za skrbnike zapuščine določi zakonite dediče. 3. Na pritožbo je odgovoril oporočni dedič, predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev stroškov v zvezi s podanim odgovorom.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zapuščinski postopek prekinilo in dediča, ki ne priznavata veljavnosti oporoke, napotilo na pravdo proti oporočnemu dediču. 6. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica med drugim tudi, če je sporna veljavnost ali vsebina oporoke (1. odst. in 1. tč. 2. odst. 210. čl. Zakona o dedovanju - ZD). Sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. čl. ZD).
7. V konkretnem primeru je sporna zapustnikova pisna oporoka pred pričami. Pisno oporoko pred pričami opredeljuje 64. čl. ZD, in sicer lahko oporočitelj, ki zna brati in pisati, napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Taka pisna oporoka zapustnika z dne 14. 12. 2011 se je nahajala v sodni hrambi in je bila razglašena brez posebnosti (zapisnik z dne 29. 6. 2021, kopija oporoke pripeta). Ker na prvi pogled navedena oporoka ustreza vsem zakonskim obličnim zahtevam, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na pravdo napotilo zakonita dediča, ki oporoki odrekata veljavnost. V pravdnem postopku bosta imela možnost (in breme), da navedeta in dokažeta okoliščine, ki jih pritožnik omenja v pritožb; zapuščinski postopek temu ni namenjen, zato se teh okoliščin ne da obravnavati v njem, ne pred sodiščem prve, ne pred sodiščem druge stopnje.
8. Iz pritožbenih navedb zakonitega dediča med drugim izhaja, da navedeno razume in da bo tako tudi ravnal. Izida bodočega pravdnega postopka izpodbijani sklep v ničemer ne prejudicira, pač pa le določa izhodiščne procesne položaje njegovih udeležencev. V teku pravdnega postopka, lahko pa še pred tem, ima pritožnik na razpolaga tudi ustrezna sredstva zavarovanja, in sicer za varstvo svojih interesov, ki jih omenja v pritožbi (prepoved uporabe premoženja). Če bo zapuščinsko sodišče ocenilo, da je to potrebno, pa bo lahko v nadaljevanju postavilo tudi skrbnika zapuščine, kar predlaga zakoniti dedič, pritožnik (131. čl. ZD).
9. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit. Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP, v zvezi s 163. čl. ZD), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).
10. Po 1. odst. 174. čl. ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, zato mora dedič, ki je na pritožbo odgovoril ter priglasil stroške v zvezi s tem, slednje trpeti sam.