Jedro

Če sodišče ugotovi, da je bil tožnik neupravičeno obsojen in so podani pogoji za vštetje časa, ki ga je prebil v zaporu, v pokojninsko dobo, mora obrazložiti, od kdaj pripada tožniku razlika med pokojnino, ki jo je prejemal in tisto, ki bi mu pripadala glede na priznano delovno dobo. Če sodba nima razlogov o tem, je ni mogoče preizkusiti ter je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu glede datuma v 4. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razveljavilo odločbi prvotoženca št. P-713.982 z dne 17.5.1996 in 23.11.1995. Tožniku je v pokojninsko dobo štelo čas zapora od 2.8.1949 do 10.7.1952 v trajanju 2 let, 11 mesecev in 9 dni. Odločilo je, da bo o novi odmeri in izplačevanju starostne pokojnine odločil prvotoženec, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Pod točko 4. izreka je odločilo, da je prvotoženec dolžan izplačati tožniku razliko med pokojnino, ki jo je prejemal do sedaj in na novo odmerjeno starostno pokojnino za čas od 4.4.1990 dalje v roku 8 dni po dokončnosti odločbe navedene v 3. točki izreka. Kar pa je zahteval tožnik več, je zavrnilo. Odločilo je tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

S sklepom pa je tožbo tožnika, ki se nanaša na drugotoženca, Republiko Slovenijo, zavrglo.

Iz obrazložitve pritožbe prvotoženca je razvidno, da izpodbija sodbo le deloma in to le glede datuma v točki 4. izreka sodbe, od katerega dalje pripada tožniku razlika kot posledica predvidoma višje pokojnine, ki jo bo prvotoženec na novo odmeril s posebno odločbo. Pritožba uveljavlja nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabo materialnega prava. Navaja, da odločitev sodišča, da je prvotoženec dolžan izplačati tožniku razliko med pokojnino, ki jo je prejemal do sedaj in na novo odmerjeno starostno pokojnino že od 4.4.1990, ni pravilna. Nesporno je, da je tožnik zahtevo za naknadno priznanje določenega obdobja pokojninske dobe in s tem za odstotno povečanje že priznane starostne pokojnine vložil 20.3.1995. V skladu s 5. odstavkom 185. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju gre tožniku pravica do ponovno odmerjene pokojnine le od prvega dne po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj in ne od dneva izdaje odločbe, s katero je bila tožniku prvič priznana pravica do starostne pokojnine, kot je odločilo sodišče. Pritožba je utemeljena.

Ob pritožbenem reševanju zadeve v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in ob uporabi takrat veljavnega 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP), ko je tudi po uradni dolžnosti dolžno paziti na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sodba v izpodbijanem delu takšno pomanjkljivost, da je ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, saj sodba glede datuma v 4. točki sploh nima razlogov. Pritožbeno sodišče tako ne more preizkusiti dejanskih in pravnih razlogov, zaradi katerih je prvostopenjsko sodišče odločilo, da gre tožniku že navedena razlika od 4.4.1990 dalje. Datum je namreč naveden le v izreku v točki 4. sodbe. V obrazložitvi ta datum sploh ni omenjen, niti karkoli drugega s tem v zvezi. Po 5. odstavku 185. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) gre pravica do ponovno odmerjene pokojnine zavarovancu od prvega dne po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.

Pritožba zato pravilno opozarja, da je tožnik zahtevo za ugotovitev pokojninske dobe in s tem za odstotno povečanje že priznane starostne pokojnine vložil šele 20.3.1995, kar je razvidno tudi iz priloženega prvotoženčevega spisa.

Pritožbi pa je bilo potrebno ugoditi že zaradi navedene postopkovne kršitve in v skladu s 1. odstavkom 369. člena ZPP sodbo v obsegu glede datuma iz 4. točke izreka sodbe razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje popolno ugotoviti dejansko stanje in pravilno uporabiti materialno pravo ter odpraviti navedeno kršitev.