Jedro

Če tožena stranka med pravdo (upravnim sporom) izpolni zahtevek, ga s tem smiselno prizna, zato mora plačati stroške postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki spremeni tako, da se glasi: " 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 221.100 SIT, v 15 dneh po prejemu sklepa brezobrestno, od dneva zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo."

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ustavilo postopek (1. točka izreka), ker je tožnik umaknil tožbo, zavrnilo tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov (2. točka izreka) in tožnika oprostilo plačila sodnih taks (3. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane 2. točke izreka sklepa izhaja, da je prvostopno sodišče odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka in svojo odločitev oprlo na 3. odstavek 23. člena ZUS.

Tožnik vlaga pritožbo izrecno le zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa in sicer zaradi vseh razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Sodišče prve stopnje po njegovem mnenju ni odločilo pravilno in mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka. Med drugim navaja, da mu je tožena stranka s tem, ko mu prvotno protipravno ni priznala in izplačala ustreznega zneska v sporni zadevi, ki ga je bil upravičen prejeti po zakonu, povzročila škodo v obliki stroškov postopka. Če tožena stranka ne bi ravnala protipravno in bi mu že prvotno izdala zakonito odločbo in mu priznala in izplačala kar mu gre, bi pač ne imel potrebe vlagati tožbe in mu stroški ne bi nastali. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku na povrnitev že doslej priglašenih stroškov postopka (za sestavo tožbe 500 točk, za pripravljalno vlogo 500 točk, za umik 50 točk in za materialne stroške 2%) skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila, ter toženi stranki naloži, da mu povrne tudi pritožbene stroške (za pritožbo 625 točk) postopka prav tako skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila, v roku petnajst dni, pod izvršbo.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov.

Med upravnim sporom je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-68/04-14 z dne 6.4.2006 (Uradni list. RS,št. 45/2006), razveljavilo del besedila v prvem stavku 3. odstavka 23. člena ZUS, ki se glasi: "le o zakonitosti upravnega akta in". Delna razveljavitev 3. odstavka 23. člena ZUS pomeni, da se tudi pri sporih o zakonitosti posamičnega akta odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po 44. členu Zakona o Ustavnem sodišču se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker v obravnavanem upravnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno, delna razveljavitev ZUS pa je začela učinkovati dne 29.4.2006, je pritožbeno sodišče ugodilo tožnikovi pritožbi zoper izpodbijani sklep (2. točko izreka sklepa) in na podlagi 1. točke 2. odstavka 77. člena v zvezi z 68. členom ZUS spremenilo sklep tako, da je tožniku priznalo stroške postopka, ki jih mora tožniku plačati tožena stranka.

Vrhovno sodišče je tožniku priznalo stroške postopka v skladu z Odvetniško tarifo (OT, Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) in sicer: za tožbo 500 točk, za pripravljalno vlogo 500 točk, za umik 50 točk in za pritožbo 625 točk, po vrednosti točke 110 SIT (1. odstavek 15. člena OT), kar znese 184.250 SIT ter 20 % DDV (36.850 SIT), skupaj torej 221.100 SIT. Sodišče ni priznalo materialnih stroškov, saj tožnik ni opredeljeno navedel, za kakšne stroške gre.

Pritožbeno sodišče je svojo odločitev o stroških postopka oprlo na določbah 158. člena Zakona o pravdnem postopku, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Iz predloženih spisov je razvidno, da je tožena stranka med upravnim sporom izpolnila zahtevek in je zato tožnik takoj umaknil tožbo v tem upravnem sporu. Če tožena stranka, kot v tem primeru, med pravdo (upravnim sporom) izpolni zahtevek, ga s tem smiselno prizna, zato mora plačati stroške postopka. Zato je pritožbeno sodišče na navedeni pravni podlagi odločilo kot je v izreku.