Jedro

Učinek začasne odredbe iz 2. točke 1. odst. 273. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, je v omejitvi dolžnikove razpolagalne sposobnosti z nepremičnino, ki je predmet prepovedi. Kadar ni subjektivne identitete med toženo stranko in subjektom, ki je zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine, bi bilo vsako omejevanje razpolagalne sposobnosti slednjega nedopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 716/5 in 1/7 parc. št. 716/6, ki sta vpisani v vl. št. 744 k.o. ...., pri čemer se prepoved odtujitve in obremenitve vknjiži v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, o prepovedi odsvojitve in obremenitve pa se po uradni dolžnosti obvestijo DURS, Izpostava Ljubljana-Šiška in Notarska zbornica Slovenije. Proti sklepu se je po odvetniku pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oz. podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da prodajalec z overitvijo podpisa pri notarju izgubi lastninsko pravico na prodani nepremičnini. Toženka je lastninsko pravico na nepremičnini pridobila z notarskim zapisom 16.4.1998. Iz potrdila, ki ga tožnik prilaga pritožbi, jasno izhaja, da je toženka svojo lastninsko pravico že izkoristila in nepremičnino prodala naprej. Iz priloženega potrdila je razvidno, da je toženka prejela že drugi obrok kupnine v višini 79.169,78 DEM. Prodala je torej nepremičnino, ki je bila pridobljena s skupnimi sredstvi v času trajanja zakonske zveze pravdnih strank. Tožnikova terjatev do toženke obstaja, izkazana pa je tudi nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogčena. Toženka nima prav nobenih sredstev, s katerimi bi lahko poplačala tožnikov delež na nepremičninah. Zaradi začasne odredbe pa tudi ne bi pretrpela prav nobene škode. Pritožba ni utemeljena. Na podlagi dejstva, da tožnica ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica spornih nepremičnin parc. št. 716/5 in 1/7 parc. št. 716/6 k.o. ..., je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe neutemeljen. Učinek začasne odredbe iz 2. točke 1. odst. 273. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, je v omejitvi dolžnikove razpolagalne sposobnosti z nepremičnino, ki je predmet prepovedi. Kadar ni subjektivne identitete med toženo stranko in subjektom, ki je zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine, bi bilo vsako omejevanje razpolagalne sposobnosti slednjega nedopustno. Dodati je še, da v konkretnem primeru tudi ne more priti v poštev obvestilo o prepovedi odsvojitve in obremenitve spornih nepremičnin pristojnemu davčnemu organu in Notarski zbornici Slovenije, s čimer bi sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe. Učinek začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin sicer ni v pridobitvi zastavne pravice (2. odst. 271. čl. ZIZ), vsekakor pa ima lahko za posledico poleg dolžnikove odškodninske odgovornosti tudi izpodbijanje njegovih pravnih dejanj. Upoštevajoč pogoje za izpodbijanje (281. čl. ZOR), zlasti krivdno nevednost pridobitelja, je posebnega pomena publicitetni učinek vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve. Ta pa se doseže z vpisom v zemljiško knjigo (3. odst. 5. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. RS št. 33/95). Tožeča stranka v pritožbi še navaja, da je toženka nepremičnino že prodala, pri čemer datum prejema drugega obroka kupnine 30.1.2001 napotuje na sklep, da je bila pogodba sklenjena že pred vložitvijo tožbe (14.2.2001). Ker je potemtakem tožena stranka sporno nepremičnino že odsvojila, predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati tudi iz tega razloga, saj z njeno izdajo ne bi bilo več mogoče doseči njenega namena, ki je v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti. Ker niso podani ne uveljavljani ne po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).