Jedro

Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.

2. Zoper takšen sklep se je brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ji podaljša rok za plačilo sodne takse. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je v vlogi z dne 29. 6. 2017 sodišču predlagala, da ji podaljša rok za plačilo sodne takse, zaradi daljše službene odsotnosti odgovorne osebe, ki izvaja plačila računov. V pritožbi vztraja, da to predstavlja upravičen razlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.

5. Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu Zakona o sodnih taksah-1, tovrstni roki pa so, kot je toženi stranki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, nepodaljšljivi (tako tudi sklep VS RS I Up 91/2015 z dne 8. 7. 2015). Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se predlog tožeče stranke za podaljšanje roka zavrne, je tako pravilna.

6. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

7. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).