Jedro

Stranka kolektivne pogodbe je upravičen predlagatelj postopka v kolektivnem delovnem sporu, v katerem se predlog nanaša na izvrševanje kolektivne pogodbe oziroma na ugotovitev kršitve kolektivne pogodbe, in ji ni treba izkazati, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Slednjega mora izkazati le tisti predlagatelj, ki ni stranka kolektivne pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil podjetniško kolektivno pogodbo, ker z izvoljeno predstavnico izvršilnega odbora sindikalne podružnice sindikata K. ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za čas mandata od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010 in ker je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi št. 3/2009 z dne 19. 11. 2009, s katero je delavki S.Č. na delovnem mestu predsednik sindikata odpovedal pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto in ji ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pravni svetovalec, ter da je nasprotni udeleženec dolžan s S.Č. skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto predsednik sindikata za trajanje mandata (1. točka izreka). Odločilo je, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka (2. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se je iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožil predlagatelj. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Navedel je, da se za presojo dopustnosti predloga v kolektivnih delovnih sporih smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, ki ga je treba uporabiti tudi v konkretnem primeru, ker o zavrženju tožbe oziroma predloga Zakon o delovnih in socialnih sodiščih nima posebnih določb. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v fazi predhodnega preizkusa tožbe, v obrazložitvi ni navedlo, iz katerega razloga, ampak le, da se predlog ne nanaša na zadevo, o kateri se odloča v kolektivnih delovnih sporih. Na podlagi takega stališča predloga ne bi smelo zavreči, ampak obravnavati po vsebini, ker ni tako ravnalo, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Poleg tega je sodišče prve stopnje dejansko stanje zmotno ugotovilo, ker je zaključilo, da predlagatelj ne uveljavlja skupinskega interesa, ker se predlog nanaša na eno osebno – S.Č., ki mora svoj delovnopravni status urejati v okviru postopka uveljavljanja pravic pri delodajalcu. Zaradi kršitve pravic je S.Č. vložila tožbo, s katero je uveljavljala nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, z ravnanjem nasprotnega udeleženca niso bile kršene le njene pravice, ampak določbe podjetniške kolektivne pogodbe, skladno s katerimi sindikalni zaupnik svoje delo opravlja na profesionalen način in v ta namen sklene pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja mandata. Za obveznost delodajalca, da s sindikalnim zaupnikom sklene pogodbo o zaposlitvi za opravljanje funkcije, sta se dogovorila predlagatelj in nasprotni udeleženec, na tej podlagi pridobi sindikat samostojno pravico. Le sindikalni zaupnik, ki funkcijo opravlja na profesionalen način, opravlja funkcijo poln delovni čas, učinek njegovega dela je bistveno boljši, kot če bi delo opravljal poleg rednega dela. Sindikat je zainteresiran, da imajo njegovi člani na voljo sindikalnega zaupnika poln delovni čas celotno mandatno obdobje. Tega nasprotni udeleženec ni zagotovil, ampak je s sindikalnim zaupnikom sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši čas, poleg tega je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi sindikalne dejavnosti. Njegovo ravnanje prestavlja kršitev podjetniške kolektivne pogodbe, kršitev predlagatelj utemeljeno uveljavlja v kolektivnem delovnem sporu.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, ki jih je uveljavljal predlagatelj, in skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje sicer ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, vendar je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo in neutemeljeno zavrglo predlog.

Postopek v kolektivnih delovnih sporih ureja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04), ki v 18. členu določa, da pojmi tožba, stranka, tožeča stranka in tožena stranka v kolektivnih delovnih sporih veljajo za predlog, udeleženca, predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca, v 19. členu pa ZDSS-1 napotuje na uporabo določb zakona, ki ureja pravdni postopek, torej ZPP. Skladno s 1. odstavkom 274. člena ZPP, na katerega se sklicuje pritožba, izda predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne sodi v sodno pristojnost, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnim predpisom določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe.

Kolektivni delovni spori so opredeljeni v 6. členu ZDSS-1. Pod točko a) tega član ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankama kolektivne pogodbe ali med strankama kolektivne pogodbe in drugimi osebami. Udeleženci v teh kolektivnih delovnih sporih so po 1. odstavku 47. člena ZDSS-1 združenja delodajalcev oziroma delavcev, ki so stranke kolektivne pogodbe, po 2. odstavku istega člena pa lahko vložijo predlog oziroma se udeležujejo postopka, ki ga je začel kdo drug, tudi združenja delodajalcev oziroma delavcev ali posamezni delodajalci ter skupine delavcev, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, pa zanje velja kolektivna pogodba, pod pogojem, da izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes.

Obravnavani kolektivni delovni spor se uvršča med kolektivne delovne spore o izvrševanju kolektivne pogodbe, saj predlagatelj zahteva ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil podjetniško kolektivno pogodbo, ker z izvoljeno predstavnico izvršilnega odbora sindikalne podružnice sindikata K. ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za čas mandata od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010 in ker je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi št. 3/2009 z dne 19. 11. 2009, s katero je delavki S.Č. na delovnem mestu predsednik sindikata odpovedal pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto in ji ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pravni svetovalec, ter da je nasprotni udeleženec dolžan s S.Č. skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto predsednik sindikata za trajanje mandata. Opisani ugotovitveni zahtevek se nanaša na izvrševanje podjetniške kolektivne pogodbe oziroma na ugotovitev kršitve podjetniške kolektivne pogodbe, glede na vsebino zahtevka gre za kolektivni delovni spor. Predlagatelj – sindikat tudi izkazuje pravni interes za ugotovitev kršitve, morebitna ugodilna odločitev edino ne more neposredno vplivali na položaj posameznega delavca – delavke S.Č. Iz tega razloga dajatveni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določeno delovno mesto za določen čas ne more biti utemeljen, niti delavec niti sindikat od sodišča tega ne moreta zahtevati, ker je v izključni pristojnosti delodajalca odločitev, s kom bo – ob upoštevanju določb zakona in kolektivnih pogodb – sklenil pogodbo o zaposlitvi, za katero delovno mesto in za kakšno obdobje. Sodišče pa nato presoja zakonitost že sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje sicer ni posebej navedlo, na kateri pravni podlagi je predlog zavrglo, je pa pojasnilo, da odločanje o predlogu z zahtevkom, kot je bil postavljen, ne spada v sodno pristojnost. Pri odločitvi se je neutemeljeno sklicevalo na uveljavljanje skupinskega interesa, ki je omenjeno v 2. odstavku 47. člena ZDSS-1. V tem kolektivnem delovnem sporu je predlog vložila stranka kolektivne pogodbe, ki je upravičen predlagatelj postopka že na podlagi 1. odstavka istega člena ZDSS-1, tako da ji ni treba izkazati, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Da upravičeno uveljavlja skupinski interes mora, kot je v drugem sporu obrazložilo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. VIII Ips 200/2008 z dne 9. 9. 2008, izkazati le tisti predlagatelj, ki ni stranka kolektivne pogodbe.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo, po določbi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo predlog obravnavalo po vsebini.