Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bile ugovorne trditve pavšalne. Zgolj navedba poteka priposestvovalne dobe dvajset let brez konkretnih dejanskih okoliščin v zvezi s priposestvovanjem nepremičnin ne zadošča. Nobeno od pravnih sredstev tretje ni zadržalo teka izvršilnega postopka in je sodišče prve stopnje lahko z njim nadaljevalo. Za ugovor in pritožbo določa šesti odstavek 9. člena ZIZ, da ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Prav tako predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča. Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Stranka nima zahtevka za preložitev naroka.

Izrek

I. Pritožbi tretje se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tretja je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 1.190,23 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

III. Pritožba udeležencev se zavrže. IV. Tretja in udeleženca so dolžni v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 1.190,23 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tretje (I. točka izreka), predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka) in zahtevo za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj (III. točka izreka). Ugotovilo je, da so ugovorne navedbe glede priposestvovanja podane pavšalno oziroma zgolj kot obrazložitev razloga za sklenitev pogodbe, saj tretja zatrjuje, da je lastninsko pravico pridobila na pravno poslovni način s sklenitvijo pogodbe z lastnikom nepremičnin oziroma tretjedolžnikom. Tretja ni izkazala verjetnega obstoja svoje pravice, zato sodišče ni ugotavljalo nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Tretja ni zatrjevala razlogov za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, to je dražbe.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbe tretja in udeleženca po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

**O pritožbi tretje:**

3. Tretja v pritožbi navaja, da je sodišče namenoma spregledalo njene navedbe, da je že pred dvajsetimi leti, to je pred 27. 3. 2017, pridobila lastninsko pravico na predmetih izvršbe na podlagi priposestvovanja, na originaren način. To je izkazala z notarsko overjenim posadnim pismom, ki ga je predložila in obrazložila vsebino ter se ni sklicevala na pravno poslovni način pridobitve lastninske pravice, kar sodišče zmotno in v njeno škodo namenoma navaja. Ugovor je bil obrazložen, vložila je ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe in sodišče bi moralo poslovati po tretjem odstavku 64. člena ZIZ ter ugovor vročiti upniku in ga opozoriti na pravne posledice iz 65. člena ZIZ. Tretja je izkazala obstoj lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, z zasebno listino, ki je z notarsko overitvijo pridobila značaj javne listine. Ustrezno je obrazložila kumulativno objektivne in subjektivne razloge za odlog izvršbe, do katerih se sodišče ni opredelilo. Z vlogo z dne 29. 11. 2021, hkrati z ugovorom in predlogom za odlog izvršbe, je predlagala preklic objavljene javne dražbe za 10. 11. 2021. Sodišče bi moralo pred izvedbo javne dražbe odločati o predlogu, pa tega ni storilo in je izvedlo javno dražbo 10. 11. 2021, s katero je domaknilo nepremičnine kupcu, upniku. S tem je tretjo prejudicirano spravilo v položaj, če ne bo ugodeno tej pritožbi, da bo izgubila pravni interes za ugovor in za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe.

4. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da pridobi kupec v izvršilnem postopku s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine na kupljenih nepremičninah lastninsko pravico na originaren način, kar pomeni, da je leta 2014 drugodolžnik pridobil izvirno lastninsko pravico ne glede na voljo prejšnjega lastnika. Tako bi s tem trenutkom, ko je drugodolžnik pridobil lastninsko pravico, ugasnila domnevna lastninska pravica tretje, ki naj bi jo pridobila s priposestvovanjem. Da bi listina, ki jo je predložila tretja, lahko štela za posadno listino, bi moralo biti predloženo potrdilo o namenski rabi ter o plačilu davka oziroma oprostitvi plačila. Ker tretja tega ob overitvi ni predložila, notar ni mogel overjati volje izjave tretjedolžnika kot izstavitelja, ki bi lahko imela zemljiškoknjižne učinke, temveč je zgolj overil pristnost podpisa na predpogodbi. Navedeno izhaja iz potrdila o overitvi podpisa notarja z dne 19. 10. 2021, ki ga je predlogu za odlog izvršbe predložila tretja, saj je zapisal, da se overja podpis na predpogodbi, da je stranka izrecno opozorjena, da vknjižba na podlagi te ni dovoljena in ni mogoča. 5. Tretjedolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu soglaša s pritožbenimi razlogi tretje, da so tehtni in utemeljeni.

6. Tretja je odgovorila na upnikov odgovor na pritožbo. Ker tak odgovor na odgovor na pritožbo ni predviden v zakonu, ga sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Pri odločitvi o ugovoru tretje in v dejanskih okoliščinah zadeve, kot bodo obravnavane v nadaljevanju, tretja neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da obrazložitev sklepa nima dejanske opore v njenih navedbah in da je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je namenoma spregledalo njene navedbe, da je pred dvajsetimi leti pridobila lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja na originaren način, (-) da je arbitrarna obrazložitev, ker je navedla, da je pridobila lastninsko pravico pred dvajsetimi leti, to je pred izdajo posadnega pisma in pred pridobitvijo hipoteke, (-) da je obrazložitev protispisna, ker se je v ugovoru sklicevala na posadno pismo, kot na originaren način pridobitve lastninske pravice in je vknjižba le deklaratornega značaja, (-) da je v nasprotju z vsebino posadne listine povzelo razloge za zavrnitev ugovora, da ni izkazala pravice, ki preprečuje izvršbo, (-) da je storilo kršitev ustavne pravice do dostopa do sodišča, ker je izven konteksta in vsebine ugovora sprejelo odločitev, (-) da se ni opredelilo do prave vsebine ugovora tretje. Sodišče prve stopnje ni spregledalo ugovornih trditev tretje o priposestvovanju, temveč jih je označilo za pavšalne (12. točka obrazložitve sklepa). Če to drži, je stvar popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja ter pravilne uporabe materialnega prava. Ali se je tretja sklicevala na pravno poslovni način pridobitve lastninske pravice ali pa na originarni – izvirni način niti ni bistveno. Bistveno je, ali je zadostila trditvenemu bremenu za obrazloženost ugovora tretje po petem odstavku 64. člena ZIZ. Presoja dokazne listine tedaj ni odločilna in ne more nadomeščati ugovornih trditev.

9. Prav tako tretja neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je brez izjave upnika odločalo o ugovoru, (-) da je ravnalo arbitrarno in samovoljno, (-) da je storilo bistveno kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in bi lahko sodišče po prvem odstavku 65. člena ZIZ ustavilo izvršbo, če upnik ne bi nasprotoval ugovoru ali nanj ne bi odgovoril ter je prejudiciralo odločitev in preuranjeno zaključilo, da ugovor tretje ni utemeljen, (-) da je kršilo 64. in 65. člen ZIZ, kar je imelo za posledico nezakonito odločitev. Na kršitev pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le prizadeta stranka, ne nasprotna stranka. V tem primeru bi to bil upnik, če bi sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tretje brez poprejšnje vročitve ugovora v izjavo. Ne more pa se sklicevati tretja. Kot ugotovljeno, je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretje na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ (11. točka obrazložitve sklepa). Ta določa za primer, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, se šteje, da je ugovor neutemeljen. Neobrazloženega ugovora sodišče prve stopnje ne vroča v izjavo upniku. Tretji odstavek 64. člena ZIZ določa, da sodišče samo izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona.

10. Tudi ne drži očitek, da se sodišče ni opredelilo do navedb tretje in da je storilo bistveno kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da je bila hipoteka pridobljena s kaznivim dejanjem goljufije, saj so te navedbe pritožbena novota. Ker tretja ni pojasnila zakaj navedb ni podala v ugovoru, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

11. Tretja je zatrjevala pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, to je originarni način. Vendar je bilo že pojasnjeno, da sam način pridobitve lastninske pravice, bodisi na podlagi zakona bodisi pravnega posla, ni odločilen. Odločilne so bile ugovorne trditve tretje v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice in te ponavlja v pritožbi: (-) da je nepremičnine pridobila od prejšnjega lastnika očeta in matere, ki sta ji jih izročili z izročilno pogodbo (te ni predložila niti ni povedala približnega datuma sklenitve), (-) da je do zemljiškoknjižne izvedbe prišlo kljub temu, da so bile nepremičnine prodane na javni dražbi drugodolžniku (ponovno brez datuma javne dražbe; je pa pridobitev nepremičnin drugodolžnika na javni dražbi pomenila izvirno pridobitev lastninske pravice in s tem prekinitev priposestvovalne dobe), (-) da je ta prenesel nepremičnine na tretjedolžnika, (-) da tretja ni nikoli izgubila posesti, (-) da je pretekla priposestvovalna doba in je postala lastnica na podlagi pravil o priposestvovanju pred več kot dvajsetimi leti, (-) da ji dejanski lastnik (tretjedolžnik) priznava obstoj lastninske pravice, (-) da je tretjedolžnik na podlagi sklenjene prodajne pogodbe že v letu 2014 pridobil lastninsko pravico in plačal kupnino. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bile ugovorne trditve pavšalne. Zgolj navedba poteka priposestvovalne dobe dvajset let brez konkretnih dejanskih okoliščin v zvezi s priposestvovanjem nepremičnin ne zadošča. Trditveno breme pridobitve pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo po prvem odstavku 64. člena ZIZ, je bilo na tretji in tega za ugovor ni zmogla. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tretje kot neobrazložen.

12. Glede predloga za odlog izvršbe tretja neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) bistveno kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je obravnavalo njen predlog le kot podredni (po drugem odstavku 73. člena ZIZ), (-) da se ni opredelilo do prvega obrazloženega predloga za odlog izvršbe (po prvem odstavku 73. člena ZIZ), (-) da ga je spregledalo, verjetno namerno, (-) da se ni opredelilo do navedb, da je dokazala obstoj lastninske pravice z zasebno listino, ki ima značaj javne listine, (-) da je kršilo ustavno pravico do dostopa na sodišče, kar je kršitev človekovih pravic po Konvenciji in Ustavi RS, (-) da pavšalno navede, da ni izkazala verjetnega obstoja pravice, (-) da je odločitev arbitrarna in neobrazložena ter je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da odločitve ni mogoče preizkusiti. Tretja se je v predlogu za odlog izvršbe in preklic javne dražbe sklicevala zgolj na drugi odstavek 74. člena ZIZ. Ta določa, da sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po 1. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za šest mesecev in le enkrat, kadar dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov. Ker tretja ni dolžnica, ta določba zanjo ne velja, kar je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje (16. točka obrazložitve sklepa).

13. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do predpogodbe z dne 1. 7. 2021 (tretja jo imenuje posadna listina) in potrdila o overitvi vpisov tako, da ne predstavlja ustrezne podlage za vknjižbo lastninske pravice, kot je navedeno v notarskem potrdilu (10. točka obrazložitve sklepa). V tem je notar zapisal, da se overja podpis na predpogodbi, da je stranka izrecno opozorjena, da vknjižba na podlagi te ni dovoljena in ni mogoča. V skladu s četrtim odstavkom 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) se za overitev podpisa na posadni listini smiselno uporabljajo pravila tega zakona o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila, razen prvega in drugega odstavka 36. člena tega zakona. To pomeni, da mora biti v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo finančne uprave o plačilu davka in v skladu s prvim odstavkom 38. člena ZZK-1 še potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži nepremičnina1. Teh dodatnih listin tretja ni predložila, zato posadna listina ni pridobila značaja javne listine. Tretja ni izpolnila pogoja za odlog izvršbe na podlagi prvega odstavka 73. člena ZIZ. Ta določa, da na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana.

14. Tudi glede odločitve o predlogu za odlog izvršbe iz podrednega zahtevka (po drugem odstavku 73. člena ZIZ) tretja neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je v nasprotju z njenimi razlogi razlagalo vsebino predloga po 71. členu ZIZ, (-) da se ni opredelilo do dokazovanja razlogov za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ, (-) da ji je kršilo ustavne pravice do dostopa do sodišča, (-) da je na pamet, ne da bi presojalo vsebino dokazne listine in drugih dokazov, zaključilo, da ni izkazala statusa realnega dolžnika, (-) da je odločitev neobrazložena, v nasprotju z njenimi trditvami, arbitrarna, kar je kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da se ni opredelilo do ustrezno obrazloženih kumulativnih subjektivnih in objektivnih razlogov za odlog izvršbe, (-) da je odklonilo razpravljanje o zatrjevani nenadomestljivi škodi, kar je kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tretja ni verjetno izkazala, da je v trenutku pridobitve hipoteke v korist upnika 27. 3. 2017 razpolagala z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, na podlagi katerega bi se lahko v zemljiški knjigi doseglo vpis lastninske pravice (10. točka obrazložitve sklepa), da ni verjetno izkazala pravice, ki preprečuje izvršbo, da bi nanjo prešla stvarnopravna upravičenja pred pridobitvijo hipoteke upnika (11. točka obrazložitve sklepa), da ni izkazala verjetnega obstoja pravice skladno s 73. členom ZIZ in da zato ni ugotavljalo drugega pogoja nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode po drugem odstavku 73. člena ZIZ, ki morata biti podana kumulativno (15. točka obrazložitve sklepa). Ugotovljeno je že bilo, da je bil ugovor tretje neobrazložen in v skladu s petim odstavkom 64. člena ZIZ je enaka pravna posledica, kot če pravica ni verjetno izkazana: šteje se, da je neutemeljen. Drugi odstavek 73. člena ZIZ določa za primer, če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Ker ugovor tretje ni bil utemeljen, se sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo s pretrpljeno nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo tretje.

15. Tretja neutemeljeno očita sodišču prve stopnje procesno kršitev, ki naj bi imela za posledico, da ji neobrazloženo ne prizna položaja realnega dolžnika, ker naj bi ji odvzelo pravni interes za vložitev ugovora tretje in za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe. Tretja je vložila ugovor in sodišče prve stopnje ga je obravnavalo. Enako njena pritožba zoper sklep o ugovoru. Kar zadeva vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe, se ta lahko vloži do konca izvršbe2. Da je tretja relativno pozno vložila (neobrazložen) ugovor in druga pravna sredstva ter ji je zaradi domika nepremičnin praktično prenehala pravica do vložitve tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, je razlog v njeni sferi. Do vknjižbe hipoteke upnika je prišlo 27. 3. 2017 (10. točka obrazložitve sklepa) in z javno objavo vpisa v zemljiško knjigo se je štelo, da je vsakomur znano. Nevpisani imetniki pravic morajo sami poskrbeti zase.

16. V zvezi z zavrnitvijo predloga za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj tretja neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da ji je odvzelo pravico do pristopa na sodišče, ko je izvedlo javno dražbo 10. 11. 2021 kljub temu, da je predlagala preklic dražbe, (-) da iz neznanih razlogov sodišče do 10. 11. 2021 ni odločilo o preklicu javne dražbe in ni odločalo o njeni vlogi, (-) da je bistveno kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, kar naj bi imelo za posledico izvedbo nezakonite javne dražbe. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo tretje za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj pravzaprav posledično, ker sta bila ugovor tretje in predlog za odlog izvršbe neutemeljena. Če bi bila utemeljena, bi ugodilo tudi zahtevi za razveljavitev izvršilnih dejanj. Vse vmesne odločitve sodišča prve stopnje od vložitve pravnih sredstev tretje do odločitve o teh so bile viseče. Sodišče prve stopnje je izvedlo javno dražbo, prodalo nepremičnine in jih domaknilo kupcu na rizik, da bo pravnomočno ugodeno pravnim sredstvom tretje. Vendar je zmotno osnovno razlogovanje tretje, da bi moralo sodišče pred izvedbo javne dražbe odločiti o njenih pravnih sredstvih. Razlogi sodišča prve stopnje o popolnosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks niso pomembni. Pomembno je, da nobeno od pravnih sredstev tretje ni zadržalo teka izvršilnega postopka in je sodišče prve stopnje lahko z njim nadaljevalo. Za ugovor in pritožbo določa šesti odstavek 9. člena ZIZ, da ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Prav tako predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča3. Predlog za preklic javne dražbe sicer ni urejen v ZIZ. Prvi odstavek 115. člena ZPP omogoča sodišču preklic naroka iz upravičenih razlogov. Vendar sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Stranka nima zahtevka za preložitev naroka4. Tretja ni dokazala, da bi bila izvedena nezakonita javna dražba in da bi bilo potrebno razveljaviti opravljena izvršilna dejanja.

**O dodatni pritožbi tretje in udeležencev:**

17. V skupni pritožbi navajajo, da se prodaja izrecno nepremičnina kot celota. Celota nikoli ni bila predmet zavarovanja niti predmet rubeža, ker so vse premičnine v lasti tretjih, kar so dokazali z overjeno listino, datirano pred zavarovanjem in rubežem. Prodaja lahko vedno zajema kvečjemu to, kar je zastavljeno in zarubljeno ter ne kot celota.

18. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da pritožba ni podpisana, kar bi morala biti skladno s 105. členom ZPP. S sklepom je bilo odločeno le o ugovoru in predlogu za odlog izvršbe tretje. Na preostala dva udeleženca se sklep ni nanašal. Posledično nimata pravnega interesa, da bi vložila pritožbo, zaradi česar jo je potrebno zavreči, kolikor se nanaša na nju. Glede pritožbenih navedb tretje, se nanašajo izključno na vprašanje lastništva premičnin, pri čemer je sodišče odločalo o ugovoru in predlogu za odlog tretje glede nepremičnin.

19. Pritožba udeležencev ni dovoljena, dodatna pritožba tretje ni utemeljena.

20. Upnik v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da pritožba ni podpisana. Pooblaščeni odvetnik jo je vložil preko izvršilnega portala - PRT, kar je navedeno na dohodnem zaznamku. Pritožba je bila podpisana v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZIZ, ki določa, da se za vloge in druga pisanja v elektronski obliki šteje, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi in drugem pisanju podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik in izpolnjuje tehnične pogoje, ki jih določa pravilnik iz petega odstavka tega člena, za vlaganje večjega števila vlog prek spletnega servisa, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik.

21. Izpodbijani sklep ne posega v pravno zavarovane interese udeležencev, saj sodišče prve stopnje ni odločilo o njunem ugovoru. Zato pritožba udeležencev ni dovoljena in sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

22. Dodatna pritožba tretje ni obrazložena in sodišče druge stopnje jo je preizkusilo v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker tretja ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in materialnopravnega zaključka, ni utemeljena.

23. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

**O stroških tega pritožbenega postopka:**

24. Tretja ni uspela s pritožbo, zato mora upniku povrniti stroške za odgovor na pritožbo. Ti so bili potrebni za postopek po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je upniku priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo 1.600 točk po 7. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), materialne izdatke 2 % od 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Ni priznalo nagrade za pregled listin in posvet, ker je zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo. Skupaj znašajo stroški 1.190,23 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča 1/2006. 25. Tretja in udeleženca prav tako niso uspeli s skupno pritožbo, zato morajo upniku povrniti potrebne stroške za odgovor na pritožbo po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ti so bili priglašeni v enakem znesku kot za odgovor na samostojno pritožbo tretje. Sodišče druge stopnje jih je priznalo in zavrnilo v enakem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Sklepa VSK CDn 8000000147/2021, CDn 231/2013, J. Velkavrh, Pregled novejše sodne prakse v zemljiškoknjižnih postopkih, Pravosodni bilten 1/2015, str. 135 in nasl., R. Vrenčur, Stvarno in zemljiškoknjižno pravo v praksi slovenskih sodišč, Revija Odvetnik, 2/2015, str. 23 in nasl.. 2 Odločba Ustavnega sodišča U–I–189/21-12 z dne 26. 5. 2022. 3 Sklepa VSL II Ip 5842/2013, VSM I Ip 467/2016. 4 A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 469, 470.