Jedro

Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi 132. člena ZZZDR je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnosti vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca Pri ugotavljanju možnosti staršev za pridobivanje dohodkov se upoštevajo možnosti za zaslužek v danem okolju in vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo in strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje preživnino, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo z dne 21. 4. 2011 na 280 EUR na mesec in nazadnje valorizirana na 302,18 EUR, znižalo tako, da je tožnik od 27. 6. 2017 dalje dolžan za sina A. A. plačevati preživnino v višini 200 EUR mesečno, in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle zneske preživnin v roku 15 dni, v bodoče pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec na račun otrokove mame B. B. (točka I izreka). Kar je zahteval tožnik več, je zavrnilo (točka II izreka) ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka se pritožuje toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Meni, da pri nobeni od strank ni prišlo do takih sprememb, ki bi predstavljale spremenjene okoliščine iz 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in je sodišče napačno napolnilo pravni standard spremenjenih okoliščin ter posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Z dokazno oceno, da so se bistveno spremenile materialne in pridobitne možnosti tožnika, je napačno ocenilo dejansko stanje. Tožnik razpolaga s povsem primerljivim zneskom kot v času sklenitve sodne poravnave. Njegova plača je sicer res za cca. 200 EUR nižja, vendar pa sedaj nima več sam stroškov najemnine, saj živi pri mami. Poleg tega je znižanje prihodkov nastalo po volji oziroma krivdi tožnika, ki ni izkoristil vseh svojih pridobitnih zmožnosti. Z menjavami zaposlitev je zaslužil vedno manj. Navajal je, da je zaposlitve menjal zaradi mobinga, nato pa, da zaradi zamud pri plačilih. Dokazne predloge, s katerimi je želela tožena stranka to preveriti, je sodišče zavrnilo. Tožnik ni iskal bolje plačane zaposlitve, čeprav pri trenutnem delodajalcu opravlja tudi neplačane nadure. Tudi alternativnih virov zaslužka ni pridobil, čeprav bi to mogel in moral storiti, saj ima čas, da se dodatno angažira pri delu. Ne drži, da bi se tožniku bistveno poslabšalo zdravstveno stanje. Iz zdravniškega potrdila tožnika ne izhaja, da bi imel v času odločanja sodišča prve stopnje kakšne zdravstvene težave, kaj šele, da bi te težave zmanjševale njegove sposobnosti za pridobivanje dodatnega zaslužka. Čeprav tožnik v zvezi z zdravstvenimi težavami ni predlagal nobenega drugega dokaza, je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje tožnikovega osebnega zdravnika. Z opustitvijo zaslišanja zdravnika in direktorja bivšega delodajalca tožnika, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in obenem prekršilo 22. člen Ustave RS in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Zaključek prvostopenjskega sodišča, da verjame tožniku, da se njegovo zdravstveno stanje z leti slabša in ima večje težave s hrbtenico, je pavšalen. S tem je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena in kršitev 22. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP je sodišče zagrešilo tudi s tem, ko se ni opredelilo do navedb, da tožnik ne izkorišča vseh svojih pridobitnih zmožnosti. Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pa je storilo tudi s tem, ko ni vrednostno opredelilo ugotovljene spremembe na strani tožene stranke. Ker je napačna odločitev o glavni stvari, je nepravilen in v nasprotju s 154. členom ZPP tudi stroškovni izrek. Stroške postopka bi moralo sodišče naložiti v plačilo tožniku.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi 132. člena ZZZDR je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnosti vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva, ki so pravno relevantna za presojo, ali so se v okoliščinah konkretnega primera tako spremenile tožnikove zmožnosti plačevanja preživnine za mld. toženca, da so podani pogoji za spremembo s sodno poravnavo dne 21. 4. 2011 dogovorjene preživnine. Glede na okoliščine konkretnega primera je pravilno napolnilo pravni standard spremenjenih zmožnosti zavezanca za plačevanje preživnine ter nato zaradi ugotovljenih bistvenih sprememb na strani tožnika znova določilo preživnino, ki je v sorazmerju z zmožnostmi staršev in potrebami otroka (129. člen ZZZDR). Odločitev je utemeljilo z jasnimi in prepričljivimi razlogi, ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, zato se nanje sklicuje in bo v nadaljevanju le odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je imel tožnik v času sklepanja sodne poravnave približno 900 EUR mesečne plače, v času odločanja prvostopenjskega sodišča o tožbi za znižanje preživnine pa povprečno 708,40 EUR neto na mesec, pritožba ne izpodbija. Da bi se tožnikovi izdatki zmanjšali za strošek najemnine, pa iz podatkov spisa ne izhaja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v času, ko je sklenil sodno poravnavo, živel v očetovi hiši in sam pokrival svoje stroške bivanja, sedaj pa živi pri mami in ji za stanovanjske stroške in stroške prehrane plačuje 250 EUR na mesec. Mami torej ne plačuje najemnine, kot trdi pritožba, pač pa prispeva za svoje življenjske stroške. Ko je živel v očetovi hiši, pa je te stroške plačeval neposredno. Torej ne drži, da dejansko razpolaga z istim oziroma primerljivim zneskom denarja kot takrat, ko je sklenil sodno poravnavo. Zasluži približno 200 EUR manj na mesec, kar je glede na višino njegovih dohodkov bistvena sprememba – ima 23 % manj prihodkov, da bi imel tudi stroške nižje, pa ni ugotovljeno.

8. Pri ugotavljanju možnosti staršev za pridobivanje dohodkov se upoštevajo možnosti za zaslužek v danem okolju in vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo in strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje. Treba je ugotoviti realne pridobitne zmožnosti, za kar pa ni treba izvajati posebnih dokazov, pač pa je ta dejstva mogoče upoštevati že na podlagi splošno znanih dejstev.1

9. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi se tožnik izogibal delu. Večkrat je izgubil službo, a se je vsakič po nekaj mesecih zaposlil. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi se tožnikovo zdravstveno stanje bistveno spremenilo, pač pa, da ima zdravstvene težave, in sicer predvsem težave s hrbtenico, že od leta 2006, v letu 2016 pa je utrpel še nesrečo pri delu in bil dalj časa v bolniški. Ponavljajoče se zdravstvene težave so potrjene s priloženo medicinsko dokumentacijo. Ker je splošno znano, da se težave s hrbtenico z leti ne izboljšujejo, nesreče pa tudi ne pripomorejo k izboljšanju zdravja, zaslišanje tožnikovega zdravnika ni bilo potrebno. Tudi zaslišanje bivšega delodajalca tožnika ni bilo potrebno. Višino tožnikovih zaslužkov je sodišče preverilo z listinskimi dokazi, ali so bile tožniku plače izplačane z zamudo in kakšni so bili odnosi na delovnem mestu (mobing), pa za določanje višine preživnine ni relevantno. Ob ugotovitvah, da ima tožnik že dalj časa zdravstvene težave, da je star 45 let in ima končano le osnovno šolo, je življenjsko logičen zaključek, da veliko možnosti izbire zaposlitve nima in mu ni mogoče očitati, da si namerno izbira slabše plačane zaposlitve. Očitek tožniku, da je do znižanje njegovih prihodkov prišlo po njegovi krivdi, tako ni utemeljen.

10. Dokazov z zaslišanjem tožnikovega zdravnika in bivšega delodajalca sodišču torej ni bilo treba izvesti, zato ni storilo kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niti kršitve ustavnih in konvencijskih pravic. Pa tudi kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne. Dokazna ocena v izpodbijani sodbi ni pavšalna; sodišče prve stopnje je upoštevalo metodološke napotke iz 8. člena ZPP in celostno presodilo izvedene dokaze. Sodba vsebuje razloge o vseh pravno relevantnih dejstvih in jo je vsekakor mogoče preizkusiti. Odgovor na navedbe tožene stranke, da tožnik ne izkorišča vseh svojih pridobitnih zmožnosti, izhaja iz obrazložitve o zaposlitvi in dohodkih tožnika ter zaključkov v točki 17 obrazložitve o tem, zakaj nima veliko možnosti izbire zaposlitve. Tudi vrednostna opredelitev do ugotovljenih sprememb na strani otroka izhaja iz izpodbijane sodbe, in sicer iz točke 18. Sodišče prve stopnje je ugotovilo višino mesečnih potreb mld. A. A. okoli 482 EUR, v točki 8 obrazložitve pa je pojasnjeno, da so se pri sklepanju poravnave upoštevale njegove potrebe v znesku 550 do 570 EUR. Kako bi se sodišče prve stopnje še lahko "vrednostno opredelilo do spremembe", ni jasno.

11. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri stroškovni odločitvi upoštevati 154. člen ZPP. Pri odločitvi o stroških postopka v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki se uporablja specialna določba 413. člena ZPP; o stroških postopka se odloči po prostem preudarku.

12. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani ne pritožbeni razlogi iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere je dolžno sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih pritožnik ni specificirano priglasil (163. člen ZPP).

1 Sodba in sklep II Ips 134/1999.