Jedro

SZ imetništva stanovanjske pravice ne pozna več. To pa ne pomeni, da v postopkih, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, ni več mogoče odločati o predlogu uporabnika stanovanja, da ga stanodajalec določi za imetnika stanovanjske pravice. Zaradi uveljavitve SZ, ki imetništva stanovanjske pravice več ne pozna, se ta določitev res ne more nanašati na obdobje po uveljavitvi SZ (kar se s predlogom tudi zahteva), se pa lahko nanaša na obdobje pred uveljavitvijo SZ pa do dneva njegove uveljavitve. Pri tem dejstvo, da je bil v teku denacionalizacijski postopek ni odločilno, saj je pravni položaj osebe, ki uporablja stanovanje, ki je bilo predmet denacionalizacijskega postopka, tudi odvisen od vprašanja, ali je imela ta oseba na dan uveljavitve SZ status imetnika stanovanjske pravice (npr. 125. člen SZ v delu, ki se nanaša na veljavnost določil najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom - prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, pravica do nakupa stanovanja itd.).

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da postane predlagateljica za čas od 16.11.1990 do 4.12.1992 imetnica stanovanjske pravice na dvosobnem stanovanju v tretjem nadstropju stanovanjske hiše v M. Pritožbi stranskega intervenienta na strani nasprotnega udeleženca je sodišče druge stopnje ugodilo, sklep sodišča prve stopnje pa tako spremenilo, da je predlog kot neutemeljen zavrnilo.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložila predlagateljica pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je kršilo postopek s tem, da je dopustilo stransko intervencijo šele v pritožbenem postopku. Materialno pravo pa je zmotno uporabljeno zato, ker je drugostopno sodišče pravno napačno sklepalo, da zaradi vrnitve stanovanja denacionalizacijskemu upravičencu ni več podana pasivna legitimacija nasprotnega udeleženca. Odločitev pritožbenega sodišča tudi ni v skladu z določbo 158. člena stanovanjskega zakona, po kateri se spori, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, nadaljujejo po prejšnjih predpisih. Reviziji naj se zato ugodi, sklep sodišča druge stopnje pa tako spremeni, da se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Podrejeno naj se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki se o reviziji ni izjavil in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Revizija je utemeljena.

Postopek za določitev imetnika stanovanjske pravice na podlagi 18. člena v zvezi z 20. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih, Ur. l. SRS, št 35/82 in 14/84 - v nadaljevanju ZSR, je bil začet 22.5.1991, tedaj pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, Ur. l. RS, št. 18/91 - v nadaljevanju SZ. Revizija je zato dovoljena (111. člen ZNP), zaradi neuporabe določbe 158. člena SZ (in s tem določb prejšnjega ZSR) pa tudi utemeljena.

SZ imetništva stanovanjske pravice ne pozna več. To pa ne pomeni, da v postopkih, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, ni več mogoče odločati o predlogu uporabnika stanovanja, da ga stanodajalec določi za imetnika stanovanjske pravice. Zaradi uveljavitve SZ, ki imetništva stanovanjske pravice več ne pozna, se ta določitev res ne more nanašati na obdobje po uveljavitvi SZ (kar se s predlogom tudi zahteva), se pa lahko nanaša na obdobje pred uveljavitvijo SZ pa do dneva njegove uveljavitve. Pri tem dejstvo, da je bil v teku denacionalizacijski postopek ni odločilno, saj je pravni položaj osebe, ki uporablja stanovanje, ki je bilo predmet denacionalizacijskega postopka, tudi odvisen od vprašanja, ali je imela ta oseba na dan uveljavitve SZ status imetnika stanovanjske pravice (npr. 125. člen SZ v delu, ki se nanaša na veljavnost določil najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom - prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, pravica do nakupa stanovanja itd.).

Zaradi napačne presoje, da se razmerja, na katera se nanaša dne 22.5.1991 začeti nepravdni postopek, lahko po uveljavitvi SZ uredijo le z novim lastnikom stanovanja, ki je dobil stanovanje vrnjeno v postopku denacionalizacije, pritožbeno sodišče v dosedanjem postopku ni odgovorilo na obširne pritožbene trditve stranskega intervenienta, da predlagateljica sploh ne izpolnjuje pogojev iz 18. člena prejšnjega ZSR. Do teh trditev bo potrebno zavzeti stališče v ponovljenem postopku.

Na revizijske trditve, da je bila stranska intervencija dovoljena v nasprotju z določbami ZPP, revizijsko sodišče ne odgovarja. Sklep o dovolitvi stranske intervencije namreč ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. V revizijskem postopku pa je mogoče le preizkušanje tistih sklepov, ki pomenijo tudi pravnomočno končanje postopka (400. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 166. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.