Jedro

Izpisi Geodetske uprave RS, na katere se je upnik skliceval v dopolnitvi predloga z dne 17. 6. 2025 in ponovno v pritožbi, niso ustrezen dokaz dolžnikove (so)lastninske pravice na predlagani nepremičnini, v zvezi s katero je dolžnik tudi v predloženih listinah naveden (zgolj) kot njen registrski lastnik (do 1/2). Poleg tega pa, kot že pojasnjeno, ta nepremičnina niti ni samostojen predmet stvarnih pravic, ampak je v skladu z načeli stvarnega prava in določbami SPZ del (sestavina) zemljišča, tj. parcele, na kateri stoji stavba št. 2039, v kateri se nahaja zadevno stanovanje, ki je v katastru vpisano kot posamezni del št. 1 v stavbi št. 2039. Parcela pa, kot že navedeno, po podatkih zemljiške knjige ni v lasti dolžnika, ampak v lasti Mestne občine X (upnik izvršbe na to parcelo ni predlagal, v zvezi z njo pa tudi ni predložil listin iz tretjega odstavka 168. člena ZIZ oziroma izkazal vložitve tožbe iz petega odstavka 168. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo predlog upnika za razširitev izvršbe z dne 19. 5. 2025.

2.Zoper takšno odločitev je pravočasno pritožbo vložil upnik. Navedel je, da je po pozivu sodišča z dne 3. 6. 2025 temu predložil dva izpiska Geodetske uprave RS. Prvi izpisek je potrjeval lastništvo dolžnika na nepremičnini k.o. ..., stavba 2039, del stavbe 1, iz drugega izpiska pa je izhajal naslov nepremičnine, meja, površina in ostali podatki, kot jih zahteva 211. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Menil je, da je odločitev sodišča napačna in kontradiktorna s samo obrazložitvijo. Ponovno je priložil izpiske Geodetske uprave RS in predlagal, da se izvršba dovoli tudi s prodajo navedene nepremičnine. Stroškov pritožbe ni priglasil.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Upnik je v vlogi z dne 19. 5. 2025 predlagal razširitev izvršbe na nepremičnino k.o. ..., stavba 2039, del stavbe 1 v lasti dolžnika do 1/2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nepremičnina s takšno oznako ni vpisana v zemljiško knjigo oziroma da nepremičnina s takšno oznako ne obstaja. S sklepom z dne 3. 6. 2025 je zato upnika pozvalo, da v roku 15 dni predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom dopolni tako, da navede pravilne identifikacijske podatke za nepremičnino, ki jo je označil z ID znakom del stavbe ...-2039-1 v lasti dolžnika do 1/2 celote, oziroma sodišču predloži javno ali zasebno listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice na navedeni nepremičnini, oziroma če te ne poseduje, v istem roku izkaže vložitev ustrezne tožbe za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, ter ga opozorilo na posledice, če tega ne bo storil. Upnik je v danem roku sodišču predložil izpis podatkov o stavbi in delih stavbe št. 2039 v k.o. ... in izpis seznama nepremičnin iz evidenc Geodetske uprave RS za lastnika A. A. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnikov predlog za razširitev izvršbe z dne 19. 5. 2025 zavrglo, saj je štelo, da upnik predloga za razširitev izvršbe ni dopolnil skladno s sklepom z dne 3. 6. 2025.

5.Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena (prvi odstavek 32. člena ZIZ).

6.V skladu s prvim odstavkom 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Za primer, ko upnik predlaga izvršbo na nepremičnino, pri kateri lastninska pravica ni vpisana na dolžnika, ampak na nekoga drugega, ZIZ določa poseben postopek dokazovanja dolžnikovega lastništva. V skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZIZ mora upnik v takem primeru predložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, če takšne listine nima, pa lahko v skladu s petim odstavkom 168. člena ZIZ vpis lastninske pravice na dolžnika zahteva s tožbo.

7.V skladu z 11. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljiško knjigo vpisujejo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic, in sicer: zemljiška parcela, stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, če je oblikovana etažna lastnina, pa tudi stavba v etažni lastnini in posamezni deli te stavbe. Kot nepremičnina se v zemljiško knjigo vpiše tudi stavbna pravica.

8.Vpogled v zemljiško knjigo, v javno dostopne podatke Geodetske uprave RS in v listine (izpise Geodetske uprave RS), ki jih je k dopolnitvi predloga, vloženi 17. 6. 2025, ponovno pa tudi k pritožbi predložil upnik, je pokazal, da nepremičnina, na katero je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe in jo označil kot nepremičnino k.o. ..., stavba 2039, del stavbe 1, ni samostojna stvar in kot taka ni samostojen predmet stvarnih pravic, ampak gre stanovanje, ki je edini del stavbe št. 2039, ki stoji na parceli št. 1774/1, k.o. ... Ta parcela (zemljišče) je samostojna nepremičnina in je kot taka vpisana v zemljiško knjigo, in sicer z ID znakom parcela ...-2039-1 kot njena lastnica pa je v zemljiški knjigi vknjižena Mestna občina X. Zaradi pravila o povezanosti objekta in zemljišča (8. člen SPZ; prvi odstavek 18. člena SPZ) se zgoraj navedeni del stavbe ne more obravnavati ločeno, kot v zemljiško knjigo nevpisana samostojna nepremičnina, za kar se je v pritožbi zavzemal upnik. Upnik namreč ni izkazal, da je v obravnavanem primeru podana izjema od navedenega pravila (etažna lastnina, stavbna pravica), ki bi terjala njeno ločeno obravnavo.

9.Izpisi Geodetske uprave RS, na katere se je upnik skliceval v dopolnitvi predloga z dne 17. 6. 2025 in ponovno v pritožbi, niso ustrezen dokaz dolžnikove (so)lastninske pravice na predlagani nepremičnini, v zvezi s katero je dolžnik tudi v predloženih listinah naveden (zgolj) kot njen registrski lastnik (do 1/2). Poleg tega pa, kot že pojasnjeno, ta nepremičnina niti ni samostojen predmet stvarnih pravic, ampak je v skladu z načeli stvarnega prava in določbami SPZ del (sestavina) zemljišča, tj. parcele 1774/1, na kateri stoji stavba št. 2039, v kateri se nahaja zadevno stanovanje, ki je v katastru vpisano kot posamezni del št. 1 v stavbi št. 2039. Parcela 1774/1 pa, kot že navedeno, po podatkih zemljiške knjige ni v lasti dolžnika, ampak v lasti Mestne občine X (upnik izvršbe na to parcelo ni predlagal, v zvezi z njo pa tudi ni predložil listin iz tretjega odstavka 168. člena ZIZ oziroma izkazal vložitve tožbe iz petega odstavka 168. člena ZIZ).

10.Po pojasnjenem se izkaže, da upnik po pozivu sodišča predloga za razširitev izvršbe z dodatnim sredstvom izvršbe ni ustrezno dopolnil, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrglo (40. člen ZIZ v zvezi s prvim in petim odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Po obrazloženem in ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 168, 168/3, 168/5, 211 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 8, 11, 11/1, 18, 18/1 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.