Jedro

Sodišče prve stopnje je izhajalo iz ustavnega načela sorazmernosti, kot enenega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS) ter delni odvzem poslovne sposobnosti presojalo restriktivno in poslovno sposobnost nasprotnega udeleženca omejilo, tako da ne bo več mogel samostojno vlagati aktov pred pravosodnimi organi, pred organi pregona (policija in Državno tožilstvo) in ne bo mogel samostojno nastopati pred pravosodnimi organi na aktivni ali pasivni strani ter pred organi pregona.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu delno odvzelo poslovno sposobnost, tako da ne more samostojno vlagati aktov pred pravosodnimi organi, pred organi pregona (policija in Državno tožilstvo) in ne more samostojno nastopati pred pravosodnimi organi na aktivni ali pasivni strani in pred organi pregona (točka I izreka). Sklenilo je, da bo po pravnomočnosti sklepa Center za socialno delo R. postavil tožniku skrbnika, ki bo opravljal skrbništvo v smislu drugega odstavka 208. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) (točka II izreka) ter da stroški tega postopka bremenijo proračun (točka III izreka).

2. Nasprotni udeleženec je dne 4. 8. 2020 na sodišče vložil laično vlogo, ki jo je imenoval „vloga na prenehanje skrbništva zaradi ničnosti“, ki jo je sodišče štelo kot pritožbo. Dne 11. 9. 2020 pa je vložil še vlogo, v kateri omenja „nove dokaze in priglasitev gmotne škode na denarno nadomestilo na nepošteno sojenje“, ki jo je sodišče obravnavalo kot pravočasno dopolnitev pritožbe. V obeh vlogah se nasprotni udeleženec zavzema za prenehanje skrbništva, za katerega meni, da je bilo izvedeno v nasprotju z določbo tretjega odstavka 57. člena ZNP-1 in je zato nično. Pritožnik meni, da „skrbnik ni postavil rednega skrbništva, ampak skrbništvo za posebni primer, ki je nično“. Navaja, da mu je bila kršena ustavna pravica do enakosti pred sodiščem, sodno varstvo, nad njim je bilo storjeno kaznivo dejanje mučenja. Sodišče ne bi smelo začeti postopka za odvzem poslovne sposobnosti in je pritožniku zato kršilo sodno varstvo. Sodna izvedenka dr. A.V. je psihiatrični pregled opravila kar v prostorih odvetniške pisarne odvetnice L.J.K., kar je nedopustno in zavržno (nično). Center za socialno delo R. se glavne obravnave ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil, kar pomeni, da je skrbništvo nično. Zaradi postavljenega skrbništva je pritožnik zašel v dolgove in je nad njim bil sprožen postopek osebnega stečaja. Pritožniku je bila povzročena težko popravljiva škoda najmanj v višini 9.340.000,00 EUR. Z ravnanjem vseh udeleženih je protipravno, resno ogroženo življenje, zdravje in premoženje pritožnika, ki se zavzema za ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in prekinitev skrbništva. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. V dopolnitvi pritožbe pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje grobo kršilo njegove človekove pravice in URS ter „nepošteno sodilo“. Meni, da gre za „organiziran sodni kriminal kroga nedotakljivih sodnikov, ki so stopili onstran razumnega dvoma“. Pritožnik podaja številne navedbe, ki se nanašajo na potek postopkov, ki so v teku pred sodiščem in navaja, da prej ni dojel resnosti situacije, ki pa je vplivala na njegovo zdravje in premoženje. Meni, da je žrtev mučenja ter je nad njim bil izvajan genocid. Zavzema se za ugoditev pritožbi in povračilo premoženjske škode. Priglaša stroške, ki pa jih ne specificira.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP)1 preizkusilo izpodbijani sklep ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) in v pritožbi pavšalno uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, razjasnilo je relevantne dejanske okoliščine, pomembne za odločitev ter pravilno uporabilo materialno pravo. Sprejeta odločitev je pravilna, zato v izogib ponavljanju sodišče druge stopnje povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje ter dodaja:

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 43/2017 z dne 25. 9. 2020 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa N 43/2017 z dne 21. 4. 2017. Ugotovilo je, da nasprotni udeleženec ob izdaji sklepa z dne 21. 4. 2017 ni bil poučen o pravici vložiti pritožbo v roku 15 dni ter kot oseba, ki mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, ni mogel samostojno podati izjave, da se odpoveduje pritožbi. Posledično z vložitvijo pritožbe z dne 4. 8. 2020 in z dopolnitvijo le-te dne 11. 9. 2020 ne more biti prekludiran. Posledično sodišče druge stopnje v konkretnem postopku obravnava pritožbo nasprotnega udeleženca in dopolnitev le-te, ki jo je podal zoper sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti z dne 21. 4. 2017. 7. Poslovna sposobnost se opredeljuje kot sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, da sama pridobiva pravice in se sama zavezuje, skratka kot sposobnost samostojno nastopati v pravnem prometu. Poslovna sposobnost se domneva. Posameznik pa je lahko zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje, uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov, zato zakon pod določenimi pogoji dopušča odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti. Gre za hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti, kot enenega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS).

8. Po 44. členu ZNP sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti. Če so pogoji za odvzem poslovne sposobnosti izpolnjeni, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebam poslovno sposobnost delno ali popolno (50. člen ZNP). Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševnih bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake, tudi kverulantstvo. Te okoliščine so lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

9. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje postopek (delnega) odvzema poslovne sposobnosti začelo po uradni dolžnosti (tretji odstavek 45. člena ZNP)2, na pobudo pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru. Iz pobude izhaja, da nasprotni udeleženec na sodišče vlaga številne tožbe zoper fizične in pravne osebe ter nerazumljive vloge, zaradi česar ogroža lastni interes, kakor tudi interes tistih, zoper katere sproža postopke, kakor tudi javni interes. Predlagatelj meni, da nasprotni udeleženec očitno ne razume pomena svojih dejanj.

10. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke dr. A.V. ugotovilo, da nasprotni udeleženec vlaga številne tožbe in je prepričan, da tožb ne more izgubiti. Izvedenka je ugotovila3, da nasprotni udeleženec sicer nima težke duševne ali biološke motnje, prav tako ne intelektualnega deficita, ampak je pri njemu zaslediti mnoge elemente paranoidne osebnostne motnje. Kot izhaja iz točke 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je motnja psihična, delno prirojena, delno privzgojena. Gre za odklon v normalni osebnostni strukturi, ki ga v teh letih ni več mogoče zdraviti, še posebno ne pri ljudeh, ki kot nasprotni udeleženec, vzrok za svoje trpljenje ne vidijo pri sebi, ampak vzroke pripisujejo drugim oziroma okolju. Blodnjo predstavlja nerealno samovrednotenje in sposobnost delovati na področju, ki ga oseba ne obvlada – megalomanija.4 Motnja se kaže tudi v pretirani občutljivosti za napake drugih, potenciranju problemov, slabi samokritičnosti in lastnemu precenjevanju. V interesu nasprotnega udeleženca ni zdravljenje, ampak pravdanje. Sodna izvedenka zaključuje, da nasprotni udeleženec zaradi opisane osebnostne motnje nerazumljivo precenjuje svoje sposobnosti in znanje ter v sproženih pravdnih postopkih ni sposoben dojemati dogodkov ter se ne zaveda pomena in posledic svojih dejanj in ravnanj.

11. Nasprotni udeleženec je v pripravljalni vlogi z dne 27. 3. 2017 zgolj v enem stavku navedel, da se „izvid sodne izvedenke zavrže v celoti, ker ne ustreza izkazu medicinske stroke“, na naroku pa je mnenje sprejel ter ob zaslišanju izpovedal, da je glede tega primera že vse pojasnil v pisnih vlogah in da se zaveda, da rabi strokovno pomoč v smislu pravnega varstva in da se zato strinja z mnenjem izvedenke. Navajal je, da bi se strinjal s skrbnikom, če bi bil to odvetnik, ker sam nima pravnega znanja.

12. Pritožbene navedbe ne morejo omajati prepričljivosti ugotovitev izvedenke. Pritožba niti ne nasprotuje strokovnim ugotovitvam izvedenke, ampak se pritožben očitek v zvezi z izvedenskim mnenjem nanaša na to, da „je izvedenka psihiatrični pregled opravila kar v prostorih odvetniške pisarne odvetnice L.J.K., kar je nedopustno in zavržno (nično)“. Takšen pritožbeni očitek je pavšalen in ne pomeni, da so ugotovitve izvedenke nepravilne. V zadevi ni pomembno, kje se je izvedenka sestala z nasprotnim udeležencem oziroma kje je opravila pregled, ampak so predvsem pomembne njene zgoraj povzete ugotovitve.

13. Sodišče prve stopnje je glede na dejanske ugotovitve v postopku, predvsem pa glede na izvedensko mnenje izvedenke, ki ga v celoti sprejelo, pravilno zaključilo, da nasprotni udeleženec ni zmožen oziroma ni sposoben v celoti razumeti pomena svojih dejanj, s čemer škoduje predvsem sebi, saj v primeru, če bodo tožbe, ki jih je vložil, neutemeljene, moral plačati pravdne stroške toženih strank, kar bi ogrozilo njegovo preživljanje, saj ima postavljene dokaj visoke tožbene zahtevke.

14. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je pobuda utemeljena, saj so glede na zapisano ter glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti nasprotnega udeleženca izpolnjeni pogoji za delni odvzem poslovne sposobnosti. Dejstvo, da se drugi nasprotni udeleženec (Center za socialno delo R.) glavne obravnave ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil, še ne pomeni, da „je skrbništvo nično“, kot zmotno navaja pritožba. Postopek se je v konkretnem primeru začel po uradni dolžnosti in prisotnost drugega udeleženca na naroku ni bila obvezna, tako da se bo o rezultatu postopka seznanil, ko mu bo sodišče prve stopnje poslalo sodno odločbo v zvezi z delnim odvzemom poslovne sposobnosti.

15. Nasprotni udeleženec s številnimi nejasnimi in zmedenimi pritožbenimi navedbami ne more omajati razlogov sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da niso bile kršene njegove ustavne pravice, niti nad njim zaradi predmetnega postopka ni bilo izvajano mučenje, niti genocid. V izogib ponavljanju se sodišče druge stopnje v celoti pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje ter pojasnjuje, da delni odvzem poslovne sposobnosti sicer predstavlja hud poseg v posameznikovo življenje in njegove pravice, a je bil v konkretnem primeru potreben, saj nasprotni udeleženec ni sposoben v celoti skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi, s čemer dela predvsem škodo sebi, pa tudi drugim.

16. Glede na ugotovljena odločilna dejstva je odločitev prvega sodišča o delnem odvzemu poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca pravilna. Postopek je pokazal, da ravnanje nasprotnega udeleženca kaže na takšno značajsko napako, ki že vpliva na sposobnost nasprotnega udeleženca skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz ustavnega načela sorazmernosti, kot enenega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS) ter delni odvzem poslovne sposobnosti presojalo restriktivno in poslovno sposobnost nasprotnega udeleženca omejilo, tako da ne bo več mogel samostojno vlagati aktov pred pravosodnimi organi, pred organi pregona (policija in Državno tožilstvo) in ne bo mogel samostojno nastopati pred pravosodnimi organi na aktivni ali pasivni strani ter pred organi pregona.

17. Glede na navedeno, ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP), pri tem pa se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

18. Nasprotni udeleženec je v dopolnitvi pritožbe zgolj pavšalno zahteval povrnitev stroškov, ki jih ni podrobneje opredelil oziroma specificiral, zaradi česar sodišče druge stopnje odločitve o stroških ni moglo sprejeti (prvi odstavek 163. člena ZPP).

1 Glede na določbo prvega odstavka 216. člena ZNP-1, ki določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov, je sodišče druge stopnje uporabilo določbe prej veljavnega ZNP. 2 Tretji odstavek 45. člena ZNP določa: Sodišče začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost. 3 Na podlagi opravljenega pregleda nasprotnega udeleženca, pogovora z osebnim zdravnikom in pisanj, ki jih je nasprotni udeleženec poslal izvedenki. 4 Kot izhaja iz točke 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, so motnjo v preteklosti imenovali kverulantska osebnostna motnja.