Jedro

Refleksno dejanje tretjega ne more pretrgati vzročne zveze, kadar je njegovo dejanje posledica protipravne opustitve ali dejanja toženca.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku znesek 15.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti in ji povrniti pravdne stroške. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za znesek 15.000,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi zavrnilo ter odločilo o stroških postopka.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in s sklepom II DoR 144/2010 z dne 19. 5. 2010 revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, ali refleksno dejanje tretjega lahko pretrga vzročno zvezo.

Navedbe revidenta

4. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da gre v konkretnem primeru za vprašanje, ali obstajata krivdna in objektivna odškodninska odgovornost prostovoljnega gasilskega društva v primeru poškodbe mladoletnega člana med izvajanjem obveznih vaj pod nadzorom mentorja, da je tek v večji in strnjeni skupini ljudi že sam po sebi dejavnost s povečano stopnjo nevarnosti, ki pa se je še povečala s tem, da so bila tla mokra, spolzka in mastna, ter s tem, da so sodelovali otroci, še mlajši od tožnika, ki so že po sami naravi bolj razposajeni in nepazljivi. Pri presoji vzročnosti je treba uporabiti teorijo o adekvatni vzročnosti, ki pripelje do zaključka, da je vzrok poškodbe tožnika zdrs tretjega na mokrih in spolzkih tleh. To pripelje do zaključka, da je tudi vprašanje obutve, ki so jo uporabljali udeleženci, bistveno. Meni, da bi gasilsko društvo kot organizator vaj moralo poskrbeti za varnost udeležencev vaje, vajo pa organizirati na način, da ne bi moglo priti do poškodbe udeležencev. Graja presojo sodišča druge stopnje, da prostovoljno članstvo v gasilskem društvu pomeni tudi, da vsa dejavnost društva temelji na prostovoljni podlagi. Pri presoji krivdne odgovornosti toženke se po mnenju revidenta sodišče druge stopnje ni opredelilo do ključnega dejstva, da je bila organizatorju, predsedniku kot tudi mentorju znana problematika, da so na cesti, kjer se izvajajo vaje, oljni madeži, vsled česar je podana bistvena kršitev določb postopka. Graja tudi zaključek pritožbenega sodišča, da mentor ni bil dolžan dajati posebnih navodil za ogrevanje. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo (kar je prestalo pritožbeni preizkus in na kar je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano), da je do škodnega dogodka prišlo, ko je skupina devetih mladincev prosto tekla po asfaltni površini okrog gasilskega doma, in ko je na oljnem madežu enemu izmed fantov spodrsnilo in se je ta tožnika oprijel za ramo ter skupaj z njim padel naprej, pri čemer se je tožnik poškodoval. 9. Obveznost povračila škode zajema le tisto škodo, ki je v vzročni povezavi s škodljivim dejstvom. Škoda je pogosto posledica delovanja več vzrokov, ki delujejo sočasno, ali pa si sledijo v določenem časovnem zaporedju. V konkretnem primeru je tožnik padel, ker se je nanj oprl tretji, kateremu je spodrsnilo na mokrih in spolzkih tleh. Zastavilo se je vprašanje vzročne zveze med oljnim madežem na asfaltu ter tožnikovim padcem. Naravni (dejanski) vzrok tožnikove poškodbe je sicer res predstavljalo dejanje tretjega, vendar je pravni vzrok tožnikovega padca prav oljni madež na asfaltnih tleh.

10. Teorija adekvatne vzročnosti pojasni ali je sporna posledica taka, da z njo, upoštevaje vse okoliščine primera in normalen tek dogodkov, ni bilo mogoče računati; ali drugače povedano, da se smejo upoštevati le tiste posledice, ki niso čisto zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji lahko šteje za morebitno posledico takšnega dogodka. Vzrok tako ni adekvaten, če je po svoji splošni naravi za nastanek škode indiferenten in povzroči škodo samo zaradi izrednih okoliščin(1).

Tudi v konkretni zadevi je s pomočjo teorije o adekvatni vzročnosti priti do zaključka, da je pravnorelevantni vzrok za poškodbo tožnika pripisati zdrsu tretjega na mokrih in spolzkih tleh. Tretjemu je na oljnem madežu spodrsnilo in padcu se je le-ta nameraval izogniti tako, da se je naslonil na tožnika, ki je nato padel in se poškodoval. Če bi se presojalo vzročno zvezo med škodnim dejanjem in škodo tistega, ki mu je na mastnih tleh spodrsnilo, z obstojem vzročne zveze ne bi bilo težav. Ker pa je škoda v posledici zdrsa nastala nekomu tretjemu (v konkretnem primeru tožniku), je materialnopravno zmotno sklepanje, da je zdrs tretjega pretrgal vzročno zvezo med tožnikovo škodo in mastnimi tlemi. Refleksno dejanje tretjega tako ne more pretrgati vzročne zveze, kadar je njegovo dejanje posledica protipravne opustitve ali dejanja toženca(2).

11. Ker je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, pritožbene navedbe o izključitvi odgovornosti tožene stranke niso bile v celoti izčrpane. Zato je bilo treba reviziji tožnika na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP ugoditi in odločiti, kot izhaja iz I. točke izreka. Sodišče druge stopnje bo moralo ob upoštevanju predpostavk odškodninske odgovornosti, ki jih je moral dokazati tožnik, znova presoditi pritožbene navedbe tožene stranke o izključitvi njene odgovornosti, opredeliti pa se bo moralo tudi do dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je gasilsko društvo vedelo, da po cesti, ki se je uporabljala kot poligon za gasilske vaje, redno vozijo in tam parkirajo vozila kot so tovornjaki in traktorji in da iz njih na cesto pogosto izteka olje.

12. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Jadek Pensa D., Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 1. knjiga, GV Založba 2003, str. 676. Op. št. (2): Primerjaj z odločbo VS RS II Ips 752/2009.