Jedro

Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice. Njen namen je predvsem v tem, da je podporna pravica, torej pravica, namenjena uveljavljanju (siceršnjega) članskega položaja v družbi. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi. Sodna praksa dopušča celo možnost, da to stori ob pomoči strokovne osebe z ustreznim znanjem.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in V. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

1. Nasprotni udeleženec A., d. o. o., Ljubljana, je dolžan predlagatelju B., d. o. o., Ljubljana, v roku 8 dni posredovati kopije naslednjih listin oziroma ga pisno obvestiti o naslednjih zadevah: o vseh pogodbah, dokumentih, komunikacijah in drugih relevantnih informacijah (kot npr. informacije o razlogu in namenu posameznega sklenjenega pravnega posla ter o vseh pogodbenih pogojih in podatkih o plačilu kupnine) v zvezi s pravnimi posli nasprotnega udeleženca, ki jih je ta sklenil z družbo C., d. o. o., Ljubljana kar vključuje, vendar ni omejeno na, pravne posle odstopov terjatev nasprotnega udeleženca do njenih pogodbenih strank, vključno z odstopi domnevnih terjatev do družbe D., AG, Švica. Nasprotni udeleženec naj posreduje dokazila o vseh plačilnih transakcijah med nasprotnim udeležencem in družbo C., d. o. o., Ljubljana od 1. 9. 2015 do dne tega sklepa.

2. Če nasprotni udeleženec v roku 8 dni od prejema tega sklepa ne bo izpolnil obveznosti iz I. točke, se mu za vsak dan zamude določi denarna kazen v višini 500 EUR. Če niti potem ne bo spoštoval sklepa sodišča, bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na izterjavo izrečene denarne kazni in izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo in višjo denarno kazen za primer nadaljnjih neizpolnitev točke 1. tega sklepa, vse dotlej, dokler seštevek ne bo znesel 100.000,00 EUR.

3. Nasprotni udeleženec mora predlagatelju povrniti stroške postopka na prvi in drugi stopnji v višini 1133,97 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega roka po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagatelja z dne 2. 10. 2020, ki se glasi: „Nasprotni udeleženec A., d. o. o., Ljubljana je dolžan predlagatelju B., d. o. o., Ljubljana v roku 8 dni posredovati kopije naslednjih listin oziroma ga pisno obvestiti o naslednjih zadevah: - o vlogi E. E. v nasprotnem udeležencu, morebitno pravno podlago, na podlagi katere E. E. sodeluje z nasprotnim udeležencem, vse pogodbe, ki jih je E. E. sklenil z nasprotnim udeležencem in seznam vseh izplačil nasprotnega udeleženca E. E. za obdobje 1. 9. 2015 do dne tega sklepa ter vse druge informacije v zvezi z vlogo E. E. v nasprotnem udeležencu.

- o vseh pogodbah, dokumentih, komunikacijah in drugih relevantnih informacijah, kot je npr. informacija o razlogu in namenu posameznega sklenjenega pravnega posla) v zvezi s pravnimi posli, ki jih je nasprotni udeleženec sklenil s posameznim poslovodjem nasprotnega udeleženca, prokuristu nasprotnega udeleženca, družbenikom nasprotnega udeleženca ali drugo povezano osebo nasprotnega udeleženca, kar vključuje, vendar ni omejeno na posle danih posojil posameznemu poslovodju, prokuristu, družbeniku in drugim povezanim osebam nasprotnega udeleženca ter dokazila o vseh plačilnih transakcijah med nasprotnim udeležencem in navedenimi povezanimi osebami za obdobje 1. 9. 2015 do dne tega sklepa (I. točka izreka sklepa).

Predlog, ki se glasi: „... obvestiti o vseh pogodbah, dokumentih, komunikacijah in drugih relevantnih informacijah (kot npr. informacije o razlogu in namenu posameznega sklenjenega pravnega posla ter o vseh pogodbenih pogojih in podatkih o plačilu kupnine) v zvezi s pravnimi posli nasprotnega udeleženca, ki jih je ta sklenil z družbo C., d. o. o., Ljubljana kar vključuje, vendar ni omejeno na, pravne posle odstopov terjatev nasprotnega udeleženca do njenih pogodbenih strank, vključno z odstopi domnevnih terjatev do družbe D., AG Švica. Nasprotni udeleženec naj posreduje dokazila o vseh plačilnih transakcijah med nasprotnim udeležencem in družbo C., d. o. o. Ljubljana od 1. 9. 2015 do dne tega sklepa.“ pa je zavrnilo (II. točka izreka sklepa).

Če nasprotni udeleženec v roku 8 dni od prejema tega sklepa ne bo izpolnil obveznosti iz I. točke, se mu za vsak dan zamude določi denarna kazen v višini 500 EUR. Če niti potem ne bo spoštoval sklepa sodišča, bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na izterjavo izrečene denarne kazni in izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo in višjo denarno kazen za primer nadaljnjih neizpolnitev točke 1. tega sklepa, vse dotlej, dokler seštevek ne bo znesel 100.000,00 EUR (III. točka izreka sklepa).

Odločilo še je, da pritožba zoper izdani sklep ne zadrži izvršitve (IV. točka izreka sklepa in da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka (V. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. in V. točko izreka sklepa se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev Ustave RS ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, pritožil predlagatelj in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagatelja v celoti ugodi in nasprotnemu udeležencu naloži v plačilo stroške, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne v novo sojenje.

3. Na pritožbo nasprotni udeleženec ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagatelj družbenik s 50 % poslovnim deležem v nasprotnem udeležencu, preostali družbenik prav tako s 50 % deležem pa je F. F., ki je tudi poslovodja nasprotnega udeleženca.

6. Sodišče prve stopnje je odločalo na podlagi 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in sicer mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise, poslovodja pa sme zavrniti zahtevo o informacijah, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi povzročil občutno škodo. O odklonitvi zahteve pa dokončno odločijo družbeniki.

7. Določba 513. člena ZGD-1 določa, da če družbeniku informacije niso bile dane oziroma je bila zahteva zavrnjena s strani poslovodje v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1, lahko od sodišče zahteva, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled.

8. V tej zadevi pritožbeno sodišče odloča drugič. V prvem postopku je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja takoj zavrnilo, ker naj ne bi dosegel, da bi o dovolitvi dostopa do informacij najprej odločala skupščina družbenikov. Zahtevalo je torej obvezno dvofaznost postopka, za katerega se je sodna praksa že izrekla, da ni nujen in da lahko sodni postopek in postopek pred družbo tečeta sočasno. Predlagatelj je vložil pritožbo, nasprotni udeleženec odgovor na pritožbo, kjer je navedel nova dejstva v zvezi z možnostjo škodovanja družbi, če posreduje informacije predlagatelju, le-ta je podal repliko na odgovor na pritožbo, v kateri je navajal nova dejstva v zvezi z nemožnostjo sklica skupščine in se ni izrekal o novih dejstvih iz odgovora na pritožbo. Nato je pritožbeno sodišče (prvič) odločalo in ob razveljavitvi sklepa zaradi napačno uporabljenega materialnega prava v zvezi z napačno zahtevo sodišča prve stopnje po dvofaznem postopku sodišču prve stopnje naložilo, naj presodi utemeljenost predloga, pri čemer naj upošteva navedbe obeh strank postopka, ki sta jih v zvezi z izpolnitvijo podali v okviru pritožbenega postopka, saj je bila šele preko pritožbe in odgovora na pritožbo vzpostavljena kontradiktornost postopka v zvezi z izpolnitvijo zahtevka s strani nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je takoj po prejemu sklepa sodišča druge stopnje, brez da bi opravilo kontradiktoren postopek in strankam dalo možnost izjave, odločilo, kot izhaja iz prve točke te obrazložitve.

9. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju le delno dovolilo vpogled, preostalega je zavrnilo, ker je nasprotni udeleženec v svojem odgovoru na pritožbo v točki 2. konkretno navajal, da obstaja velika verjetnost, da bo predlagatelj pridobljene informacije uporabil s škodovanjem interesom družbe A., d. o. o., Ljubljana in navedenih trditev sodišče prve stopnje ni moglo tehtati, saj jim v repliki na odgovor na pritožbo predlagatelj ni ugovarjal. 10. Pritožba ima prav, da gre za sklep presenečenja in da je bila predlagatelju odvzeta pravica do izjave, kar je kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbeno sodišče je v sklepu z dne 20. 1. 2021 res izpostavilo, da naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku upošteva vse navedbe strank v prvem pritožbenem postopku in opozorilo, da se je šele s tem vzpostavila kontradiktornost, vendar to ne pomeni, da zgolj te, pač pa da vzpostavi kontradiktoren postopek na prvi stopnji in da se sporni predmet vsestransko razišče. Iz vloge „replika na odgovor na pritožbo“ je jasno razvidno, da je predlagatelj navajal dejstva v zvezi z drugo pravno podlago iz 512. člena ZGD-1, to je ali je potrebna dvofaznost postopka za pridobivanje informacij v zvezi s poslovanjem družbe, sodišče pa je za zavrnitev dela zahtevka uporabilo materialno podlago iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 glede tega, da bi bi bil s pridobitvijo informacij nasprotni udeleženec oškodovan. Sodišče prve stopnje je na podlagi tega (napačno) zaključilo, da te navedbe nasprotnega udeleženca niso prerekane, brez da bi opravilo materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP), s katerim bi predlagatelju in potem še nasprotnemu udeležencu dalo možnost, da se izjavita o trditvah nasprotnega udeleženca ozr. predlagatelja, na kar utemeljeno opozarja pritožnik. Materialno procesno vodstvo se nanaša na dejanske navedbe, na področje predlogov in dokazni postopek ter tudi pravna vprašanja. Cilj je, da se navedejo vsa odločilna dejstva in da se dopolnijo nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih in se zadeva vsestransko razišče. Gledano z očmi nepravnika sodišče ne sme (brez podane možnosti izjave strank) spremeniti cilja pravde, točno to pa se je zgodilo v tem primeru.1

11. Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj.2 Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice. Njen namen je predvsem v tem, da je podporna pravica, torej pravica, namenjena uveljavljanju (siceršnjega) članskega položaja v družbi. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi. Sodna praksa dopušča celo možnost, da to stori ob pomoči strokovne osebe z ustreznim znanjem.3 Gre torej za pravico družbenika, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi, in jo je mogoče omejiti zgolj skladno s pogoji po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. Ta dopušča omejitev informacijske pravice družbenika v primerih, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka), in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka). Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten, pri čemer je trditveno in dokazno breme za obstoj zavrnitvenega razloga na družbi. Sodna praksa je do tega stališča zavzela večinsko stališče, da mora biti škoda občutna, konkretizirana in verjetna.4

12. V tem primeru ugovor nasprotnega udeleženca glede verjetnosti, da bo družbenik – predlagatelj zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo, ni sklepčen, saj je nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo navedel kup trditev, ki naj bi pomenile, da bi predlagatelj s pridobitvijo informacij škodil družbi, pri tem pa za svoje trditve ni predlagal dokazov. Tega ni storil niti po tem, ko je prejel pritožbo predlagatelja, ki ga je na pomanjkanje dokazov opozoril v 32. točki pritožbe. Nasprotni udeleženec je pritožbo prejel dne 14. 4. 2021 (red. št. spisa 72). Sodišču ni treba opraviti materialno procesnega vodstva (opozoriti na pomanjkljivo pravno podlago ali umanjkanje dokaznega predloga), če to stori nasprotna stranka.5

13. Zahtevane informacije se po vsebini nanašajo na družbo (nasprotnega udeleženca), njene dejavnosti in vodenje poslov, kar vse omogoča družbeniku (predlagatelju) kontrolo poslovanja in posledično učinkovito uveljavljanje njegovih članskih pravic. Po presoji pritožbenega sodišča, ob upoštevanju izjemno široke vsebine družbenikove pravice do informacije in vpogleda (glej točko 11. te obrazložitve), je predlog predlagatelja za pridobitev zahtevanih informacij glede listin in informacij o razlogu in namenu posameznega sklenjenega pravnega posla ter o vseh pogodbenih pogojih in podatkih o plačilu kupnine v zvezi s pravnimi posli nasprotnega udeleženca, ki jih je ta sklenil z družbo C., d. o. o., Ljubljana in glede pravnih poslov odstopa terjatev nasprotnega udeleženca do družbenih pogodbenih strank, vključno z odstopi domnevnih terjatev do družbe D., AG Švica, utemeljen, kot je glede ostalih zahtevanih informacij (o vlogi E. E., o poslih poslovodje itd.) v točki I. Izreka sklepa ugotovilo sodišče prva stopnje. Poslovodja je na podlagi določbe 512. člena ZGD-1 nemudoma posredovati družbeniku na njegovo zahtevo informacije o zadevah družbe in dovoliti vpogled v knjige ali spise. Nasprotni udeleženec razen nesklepčnih trditev glede verjetnega oškodovanja družbe v odgovoru na pritožbo v sodnem postopku ni podal drugih relevantnih ugovorov. Glede dolžnosti sklicati skupščino in s tem povezane dvofaznosti postopka, pa je višje sodišče že navedlo, da sodni postopek in postopek pri družbi lahko tečeta sočasno in ni obvezno, da je družbenikova zahteva najprej zavrnjena na skupščini družbenikov.

14. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1).

15. Po obrazloženem je višje sodišče o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1).

16. Pritožba ima tudi prav glede stroškov postopka, saj določba tretjega odstavka 52. člena ZGD-1 določa, da ko je predlog utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba, če ZGD-1 ne določa drugače. V tem primeru glede sodne intervencije v zvezi s pridobitvijo informacije družbenika ni drugačnih določb v zakonu, zato je stroške dolžna kriti družba, ki je predlagatelju neutemeljeno zavrnila dostop do informacij. Kot je razvidno iz poteka postopka na prvi in drugi stopnji, je bil predlagatelj v celoti uspešen s svojim predlogom, zato mu mora nasprotni udeleženec kriti stroške postopka na prvi in drugi stopnji (prvi odstavek 165. člena ZPP ter prvi odstavek 155. člena ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1 in tretjim odstavkom 52. člena ZGD-1). Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, tako da je odločanje o njih odpadlo.

17. Odvetniška tarifa (v nadaljevanju: OT) v 26. tarifni številki za nepravdne postopke po ZGD-1 določa odvetniško nagrado za predlog (odgovor na predlog) v razponu od 300 do 2000 odvetniških točk, upoštevaje ob tem merila iz 3. člen OT. Po 3. členu OT ni edino merilo za vrednotenje opravljene odvetniške storitve vrednost obravnavanega predmeta (tretja alineja 3. člena OT), pač pa tudi strokovna zahtevnost, odgovornost, specialistično znanje, strokovno znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov, uporabo tujega jezika, čas, potreben za izvršitev dela, število zastopanih oseb, druga merila, določena s tarifo. V tem primeru je očitno predlagatelj sam ocenil zadevo kot nezahtevno, saj je vrednost spornega predmeta ocenil kot 7.500,00 EUR (tar. št. 18, kar predstavlja 300 odvetniških točk). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča zadeva ni zahtevala posebnih znanj naštetih v 3. členu OT, zato je v skladu z določbo 26. člena OT predlog ovrednotilo s 300 odvetniškimi točkami, obe pritožbi v skladu z 26/4 OT 2x 350 (skupaj 700,00 EUR) odvetniških točk, 350,00 EUR sodne takse za predlog in dve pritožbi, 2% adm. stroškov in 22 % DDV. Skupaj torej 1133,97 EUR.

1 Glej tudi N.Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, 2010, str. 586 in 588. 2 Glej III Ips 75/2010. 3 Enako. 4 Glej VS RS III Ips 75/2010, VSL I Cpg 41/2020, VSL I Cpg 145/2020 in VSL I Cpg 587/2020. 5 Npr. VSL II Cpg 20/2020.