Jedro

Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožba zavržena po sodnici posameznici, čeprav gre za izpodbojno tožbo zoper posamična upravna akta, o zakonitosti katerih je potrebno meritorno senatno sojenje. Podana je tudi kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zaradi kršenega načela kontradiktornosti. Ker ni bilo glavne obravnave, dokazni postopek ni bil izveden. Tožnici tako ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, niti možnost izjasnitve o pravno odločilnih dejstvih. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo 23. 7. 2014 zoper odločbo z dne 24. 6. 2014. Procesno odločitev je oprlo na 75. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.

2. Sklep izpodbija tožnica, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe prava.

Vztraja, da odločbe o odmeri dela vdovske pokojnine ni prejela 24. 4. 2014, da vročilnice ni podpisala, in da na njej ni njen podpis. Pošto je prejela mnogo kasneje in pismonoša ni zahteval, da jo podpiše. Vročilnico je podpisala hčerka A.A.. Od sodišča ne zahteva ničesar takega, kar ji nebi pripadalo. Ne prosi za denarno podporo, temveč le 15 % vdovske pokojnine po pokojnem možu, ki je plačeval 38. let prispevke za direktorsko plačo. Opisuje njegovo težko zdravstveno stanje pred smrtjo, poudarja da je sama po operaciji odšla v dom za ostarele na rehabilitacijo, vendar se je že po 14 dneh vrnila, ker je bila lačna. Sramotno je, da pred koncem življenja upokojenci nimajo sredstev za dostojno življenje, da se jim pravice omejujejo z ZUJF-om in denarna sredstva uporabljajo za begunce. Sprašuje se, kaj oz. za koga je socialna država.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne pravne presoje, in zavrženja tožbe na temelju 75. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1), ostalo dejansko procesno stanje v predmetni zadevi povsem nerazčiščeno.

5. Zaradi nepravilnega postopanja po 75. členu ZDSS-1, ki sicer res določa, da sodišče po predhodnem preizkusu zadeve izda sklep, s katerim tožbo zavrže med drugim tudi v primeru, če je bila vložena prepozno, je prišlo do več bistvenih kršitev procesnega prava.

Podana je kršitev iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožba zavržena po sodnici posameznici, čeprav gre za izpodbojno tožbo zoper posamična upravna akta, o zakonitosti katerih je potrebno meritorno senatno sojenje. Nadalje je podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zaradi kršenega načela kontradiktornosti. Ker ni bilo glavne obravnave, dokazni postopek ni bil izveden. Tožnici tako ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, niti možnost izjasnitve o pravno odločilnih dejstvih. Izpodbijani sklep, ki je izdan po pravilih predhodnega preizkusa tožbe zato nima, niti ne more imeti odločilnih dejanskih, ne pravnih razlogov.

6. Iz listin sodnega spisa izhaja, da je izpodbojna tožba vložena zoper drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 24. 6. 2014 (priloga A3), o zavrnjeni pritožbi zoper prvostopenjski sklep št. … z dne 22. 5. 2014 (priloga A2 sodnega spisa), s katerim je zavržena pritožba(1).

V okoliščinah takšnega primera je ob izpolnjevanju ostalih procesnih predpostavk, potrebno v sodno socialnem sporu vsebinsko presoditi zakonitost izpodbijane drugostopenjske upravne odločbe v zvezi s prvostopenjskim procesnim sklepom, ne pa tožbe zavreči, četudi bi bila pritožba zoper odločbo o pravici do dela vdovske pokojnine, dejansko vložena prepozno. Odločilna dejstva o tem, ali je bila pritožba zoper vsebinsko odločbo tožene stranke o priznani in odmerjeni pokojninski dajatvi pravočasna ali ne, so lahko le predmet dokaznega postopka v postopku meritorne presoje pravilnosti in zakonitosti upravnih aktov, ki sta predmet tega sodnosocialnega spora.

7. Ker je v konkretnem primeru tožba nezakonito zavržena, je bilo potrebno pritožbi tožnice ugoditi iz tega razloga, izpodbijani sklep na temelju 1. odstavka 354. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v vsebinsko presojo izpodbijanih upravnih aktov.

8. V ponovljenem sojenju bo potrebno postopati po 280. členu ZPP, razpisati glavno obravnavo, na njej izvesti potrebne dokaze glede tožničinih trditev, da odločbe z dne 22. 4. 2014 ni prejela 24. 4. 2014, in da na vročilnici ni njen podpis. Za razsojo predmetne zadeve ne zadostuje sklepanje, da na podlagi tožbenih trditev in „izvedenih dokazov“ (ki jih sploh ni bilo!), ni bilo spoznavne krize, da je bila vročitev odločbe št. ... z dne 22. 4. 2014, opravljena 24. 4. 2014, kot izhaja iz vročilnice. O tem ali so tožničine trditve, pri katerih vztraja tudi v pritožbi, podprte ali ne z indičnimi dejstvi, ki bi utemeljevale njihovo resničnost, bo potrebno izvesti dokaze in jih v skladu z metodologijo iz 8. člena ZPP, dokazno oceniti šele po izvedeni glavni obravnavi.

9. Ob takšni rešitvi zadeve, se do pritožničinih navedb, da vročilnice ob prejemu odločbe z dne 22. 4. 2014 ni podpisala, da ji odločba dne 24. 4. 2014 ni bila vročena in nekaterih drugih, v tem pritožbenem postopku ni dopustno niti opredeljevati. Tovrstna sporna, vendar pravno odločilna dejstva za presojo zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov bodo namreč šele predmet razčiščevanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.

(1) Zoper odločbo št. ... z dne 22. 4. 2014 o priznani pravici do dela vdovske pokojnine v višini 89,24 EUR na mesec od 1. 1. 2014 dalje.