Jedro

Prvo sodišče je sicer navedlo, za katere stroške preživljanja hčerke pravdnih strank ocenjuje, da gre za otrokove nujne potrebe, vendar pa jih ni opredelilo in obrazložilo po višini. Povzelo je zgolj navedbe pravdnih strank o stroških otrokovega preživljanja, ni pa podalo svoje ocene o višini posameznih nujnih izdatkov. Zaradi tega tudi ni ugotovilo, koliko znašajo otrokove nujne potrebe. Poleg tega ni pojasnilo, glede na materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank, kako je porazdelilo breme stroškov nujnega preživljanja otroka med njegova starša in določilo tožnikov "soprispevek". Odločitve o zavrnitvi toženkinega zahtevka za začasno preživnino v presežku nad 100,00 EUR se ne da preizkusiti, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

I. Pritožba zoper II. točko sklepa se zavrže. II. Pritožbi zoper VI. točko sklepa se ugodi, VI. točka se razveljavi v zavrnilnem delu, kolikor je prvo sodišče zavrnilo višji zahtevek toženke za določitev začasne preživnine, ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je izdalo začasno odredbo, s katero je začasno uredilo stike med tožnikom in mld. hčerko A. tako, kot je to razvidno iz I. točke izreka sklepa. Tožniku je naložilo plačevanje začasne preživnine za hčerko od 25. 4. 2018 dalje v znesku 100,00 EUR mesečno (II. točka izreka). Kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače je prvo sodišče zavrnilo (VI. točka izreka).

2. Zoper sklep prvega sodišča se pritožuje tožena stranka, ki izpodbija odločitev v II. in VI. točki izreka izpodbijanega sklepa. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da tožniku naloži plačevanje začasne mesečne preživnine v znesku 165,00 EUR, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je prvo sodišče napačno ugotovilo preživninske potrebe hčerke pravdnih strank in tožnikov soprispevek. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se odločitve prvega sodišča ne da preizkusiti. Iz sklepa ni razvidno, katere stroške od zatrjevanih je prvo sodišče opredelilo kot tiste, ki pokrivajo nujne eksistenčne potrebe otroka in v kakšnem znesku za posamezni strošek. Prvo sodišče se o zatrjevanih najnujnejših stroških ni izjasnilo, ni ponudilo odločilnih razlogov, zakaj in katere stroške je štelo kot nujne. Zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preveriti, kateri izdatki naj bi bili pokriti z določenim zneskom 100,00 EUR. Ta znesek je vsekakor bistveno prenizek. Navaja, kateri so najnujnejši izdatki za hčerko in v kakšni višini. Prvo sodišče nobenega od specificiranih stroškov ni izločilo kot nepotrebnega in ni obrazložilo, v katerem znesku naj bi bil posamezni strošek nujno potreben. Tožnik ima štirikrat višje dohodke kot toženka, ki pa mora preživljati tudi sina D., ki živi v X. Pravilna odločitev bi bila, da bi tožnik v celoti nosil stroške nujnega preživljanja hčerke. Iz sklepa tudi ne izhaja, kolikšen del je tisti, za katerega prvo sodišče ocenjuje, da ga mora za preživljanje hčerke z vidika kritja nujnih potreb kriti toženka. Prvo sodišče bi moralo tožniku naložiti tudi plačilo stroškov, nastalih z začasno odredbo.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba zoper II. točko sklepa ni dovoljena. Pritožba zoper VI. točko sklepa je utemeljena.

5. Iz pritožbe izhaja, da toženka izpodbija zavrnilni del odločitve o višini začasne preživnine, ta odločitev pa je zajeta zgolj v VI. točki sklepa. Toženka nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve o določeni začasni preživnini v II. točki izreka sklepa, zato je pritožbeno sodišče v tem delu zavrglo pritožbo kot nedovoljeno (352. člen in četrti odstavek 343. člena ZPP).

6. Toženkin očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. Prvo sodišče je v 16. točki obrazložitve sklepa sicer navedlo, za katere stroške preživljanja hčerke pravdnih strank ocenjuje, da gre za otrokove nujne potrebe, vendar pa jih ni opredelilo in obrazložilo po višini. Povzelo je zgolj navedbe pravdnih strank o stroških otrokovega preživljanja, ni pa podalo svoje ocene o višini posameznih nujnih izdatkov. Zaradi tega tudi ni ugotovilo, koliko znašajo otrokove nujne potrebe. Poleg tega ni pojasnilo, glede na materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank, kako je porazdelilo breme stroškov nujnega preživljanja otroka med njegova starša in določilo tožnikov "soprispevek". Odločitve o zavrnitvi toženkinega zahtevka za začasno preživnino v presežku nad 100,00 EUR se zato ne da preizkusiti, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče odpraviti to kršitev.

7. Prvo sodišče v VI. točki ni odločilo o stroških postopka zavarovanja, zato so v tem delu pritožbene navedbe brezpredmetne. Kolikor pritožba uveljavlja, da bi prvo sodišče moralo odločiti tudi o teh stroških, je ta očitek neutemeljen, saj je prvo sodišče očitno pridržalo odločitev o teh stroških za končno odločbo, čeprav te odločitve v sklepu ni zajelo.

8. Pritožbeno sodišče je zato v navedenem delu ugodilo pritožbi ter razveljavilo sklep v zavrnilnem delu glede predloga toženke in v tem obsegu vrnilo zadevo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče v tem delu ni moglo samo odločiti o pritožbi, ker bi bili stranki prikrajšani v ustavni pravici do pritožbe (25. člen Ustave RS).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).