Jedro

Zveza med zavarovano terjatvijo in hipoteko se vzpostavi s pravnim poslom, v katerem hipoteka nastane, tj. zastavno pogodbo. Hipoteka ima sicer pravno naravo akcesorne pravice v odnosu do zavarovane terjatve, vendar je pravna podlaga njenega nastanka zastavna pogodba. Pravna podlaga za nastanek predmetnih hipotek tako ni kreditna pogodba s spremembami, kot bi bilo mogoče razbrati iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pač pa Sporazumi o zavarovanju denarne terjatve v notarskih zapisih, ki imajo vse elemente zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižno dovolilo).

Izjave zastaviteljev, da ostajajo doslej dogovorjena zavarovanja in pogoji nespremenjeni in veljajo še naprej, imajo samo obligacijskopravni učinek in lahko ustvarijo le novo zavezo glede ustanovitve nove hipoteke za zavarovanje nove terjatve, nimajo pa same po sebi stvarnopravnih učinkov, ki lahko nastanejo le po strogih pravilih stvarnega prava, in so odločilni za utemeljenost hipotekarne tožbe.

V primeru, da so poroki, ki so obenem tudi zastavitelji, s poroštvom prevzeli večje obveznosti, kot z zastavno pravico (tudi zaradi stroge obličnosti stvarnega prava), ni dopustno na tej osnovi širiti njihove obligacijskopravne obveznosti tudi na področje hipotek brez ustrezne pravne podlage.

Izrek

I.Pritožbi prve toženke se delno ugodi, pritožbam druge toženke, tretjega toženca, prve stranske intervenientke in druge stranske intervenientke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. točki in IV. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Pritožba prve toženke se delno zavrne in se v izpodbijani III. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom prvostopenjske sodbe:

II.1ugotovilo, da je tožeča stranka na podlagi notarskega zapisa št. SV 1195/07 z dne 30. 5. 2007 in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Dn 9036/2009 z dne 8. 9. 2009, imetnica hipoteke tudi pri ID osnovnega položaja 0000001 in ID 0000002, tj. na idealnem solastniškem deležu do 1/4 nepremičnin ID 1000-100-10 in ID 2000-200-20, prej vpisane v vložku 86, k. o. ..., pod zap. št. 50, z drugim vrstnim redom, z učinkom od 28. 2. 2020 dalje;

II.2naložilo družbi A., d. o. o., da je dolžna priznati tožeči stranki, da je upravičena zahtevati plačilo zneska 640,00 EUR s 6 % letnimi obrestmi od 23. 4. 2008 do 31. 1. 2013, skupaj s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 16,5 % letno od 1. 2. 2013 dalje do plačila ter dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo na zastavljeno nepremičnino ID znak 3000-300-30;

II.3naložilo družbi A., d. o. o., da je dolžna priznati tožeči stranki, da je upravičena zahtevati poplačila zneska 508.700,00 EUR s 6 % letnimi obrestmi od 5. 4. 2005 do 31. 7. 2009, skupaj s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 16,05 % letno od 1. 8. 2009 dalje do plačila ter dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo na zastavljeno nepremičnino ID znak 4000-400-40;

II.4naložilo družbi B., d. o. o., in C. C., da sta dolžna priznati tožeči stranki, da je upravičena zahtevati poplačilo zneska 508.700,00 EUR s 6 % letnimi obresti od 5. 4. 2005 do 31. 7. 2009, skupaj s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 16,5 % letno od 1. 8. 2009 dalje do plačila ter dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo na zastavljeno nepremičnino ID znak 5000-500-50 (prej ID znak ...);

II.5naložilo družbi B., d. o. o., in C. C., da sta dolžna priznati tožeči stranki, da je upravičena zahtevati poplačilo zneska 350.000,00 EUR s 6 % letnimi obrestmi od 1. 6. 2007 do 31. 3. 2012, skupaj s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 16,5 % letno od 1. 4. 2012 dalje do plačila ter dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo na zastavljeno nepremičnino ID znak 1000-100-10 (prej ID znak...);

II.6naložilo družbi B., d. o. o., in D. D., da sta dolžna priznati tožeči stranki, da je upravičena zahtevati poplačilo zneska 350.000,00 EUR s 6 % letnimi obrestmi od 1. 6. 2007 do 31. 3. 2012, skupaj s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 16,5 % letno od 1. 4. 2012 dalje do plačila ter dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo na zastavljeno nepremičnino ID znak 2000-200-20 (prej ID znak ...); vse v roku 15 dni;

III.zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi: 1. na izstavitev izbrisnega dovoljenja za izbris hipoteke, ki se vodi v zemljiški knjigi pod ID pravice 00000003, vpisane pri nepremičnini ID znak 3000-300-30, in ID pravice 00000004, vpisana pri nepremičnini ID znak 4000-400-40, in pod ID pravice 0000000005, vpisana pri nepremičnini ID znak 4000-400-40 (1. točka); 1. podredno na ugotovitev, da so v prejšnji točki navedene hipoteke prenehale in se zato izbrišejo v zemljiški knjigi; 2. podredno, da se ugotovi neveljavnost vknjižb v točki 1 navedenih hipotek, da se slednje izbrišejo iz zemljiške knjige ter se vzpostavi prejšnje stanje zemljiškoknjižnih vpisov;

IV.naložilo toženim strankam povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 42.397,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Prva toženka se zoper II. do IV. točko izreka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP in predlaga, da sodišče druge stopnje primarno spremeni sodbo v izpodbijanem delu in zavrne vse tožbene zahtevke po tožbi ter ugodi tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi, z vsemi stroškovnimi posledicami, podredno pa, da razveljavi sodbo v izpodbijanem delu in v tem delu vrne zadevo v novo sojenje z izrecnimi napotki, z vsemi stroškovnimi posledicami. Druga toženka se pritožuje zoper ugodilni in stroškovni del izreka prvostopenjske sodbe iz vseh pritožbenih razlogov in prav tako predlaga spremembo sodbe v njeno korist, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tudi tretji toženec in prva intervenientka se tudi pritožujeta zoper sodbo v ugodilnem in stroškovnem delu iz vseh pritožbenih razlogov in smiselno predlagata spremembo sodbe v korist tožene stranke, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Druga intervenientka napada sodbo v ugodilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov in prav tako predlaga spremembo sodbe oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Vsi pritožniki priglašajo pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka je odgovorila na pritožbe tožencev in stranskih intervenientov in predlagala zavrnitev pritožb, priglasila je stroške za odgovor na pritožbo. Tudi tretja toženka in prva intervenientka sta vložili vsaka svoj "odgovor na pritožbo", kjer sta smiselno predlagali, da sodišče druge stopnje pritožbam ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi, obenem sta priglasila stroške za to. Vendar ZPP ne predvideva tovrstnih "odgovorov na pritožbo", zato jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Odgovor na pritožbo je vloga, namenjena nasprotni stranki od pritožnika (prim. prvi odstavek 344. člena ZPP).

4.Pritožba prve toženke je delno utemeljena, pritožbe druge toženke in tretjega toženca ter obeh intervenientk so utemeljene.

Med pravdnimi strankami ni sporno, da je bila tožeča stranka (kot pravna naslednica družbe Banke X., v nadaljevanju tudi banka) v različnih obdobjih od leta 2000 do 2013 kot kreditodajalka v pravno poslovnem razmerju s štirimi kreditojemalci na podlagi kreditne pogodbe z dne 5./21./27.4.2000 s spremembami in dodatki (zvišanji odobrenega kredita), in sicer E. GmbH z matično št. FN001 s sedežem na Dunaju, F. GmbH z matično št. FN002 s sedežem na Dunaju, G. GmbH z matično št. FN003 s sedežem v Celovcu in H. GmbH s sedežem na Dunaju in kasneje v Celovcu, z matično št. FN004. Tretji toženec D. D. in prva stranska intervenientka I. D. sta bila ves čas razmerja sodolžnika, poroka, zastavitelja in menična zavezanca. Banka je najprej odobrila kontokorentni kredit prvi kreditojemalki, nato je dne 1. 9. 2004 v pravno poslovno razmerje vstopila druga kreditojemalka, dne 27. 5. 2009 sta poleg dosedanjih kreditojemalk vstopili v razmerje še tretja in četrta kreditojemalka. V tem obdobju je banka, ob spremembah kreditnih pogojev, večkrat odobrila povišanje kredita. Dne 31. 8. 2010 sta prvi dve kreditojemalki izstopili iz razmerja, še naprej pa sta ostali zavezani preostali dve kreditojemalki. Zaradi neplačila v danem roku je kredit zapadel v plačilo dne 25. 6. 2013, vendar še vedno ni poplačan. Terjatve banke so bile zavarovane na različne načine, med drugim tudi z ustanovitvijo hipotek na nepremičninah v lasti tretjih oseb na območju R. Slovenije z notarskimi zapisi notarja E. E. št. SV 001/02, SV 002/05, SV 003/07 in SV 004/08. Kronologija pravno poslovnega razmerja je natančno opisana v točkah 3 do 18 obrazložitve izpodbijane sodbe, kot tudi v točkah 41 in 42 obrazložitve. Nobena od kreditojemalk ni bila stranka tega postopka, pač pa so toženci (bili) ob vložitvi tožbe lastniki zastavljenih nepremičnin. Zaradi sprememb zemljiškoknjižnega stanja in zemljiškoknjižnih oznak je tožnica skladno s 190. členom ZPP in 78. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ustrezno prilagodila svoj tožbeni zahtevek, kot je pojasnjeno v točki 21 obrazložitve izpodbijane sodbe. Zaradi zaznambe predmetne hipotekarne tožbe bo sodba učinkovala tudi proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine, v korist katerega je bila lastninska pravica vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba hipotekarne tožbe (četrti odstavek 78. člena ZZK-1).

Glede hipotekarne tožbe

6.Tožena stranka se je hipotekarnemu zahtevku upirala z navedbami, da predmetne terjatve banke niso (več) zavarovane s hipotekami na zg. navedenih nepremičninah iz razloga, ker gre za fiksne hipoteke, ki so varovale točno določene terjatve, ki so že bile poplačane z nespornimi nakazili na bančna računa prve kreditojemalke in drugo kreditojemalke. Po presoji pritožbenega sodišča je zato utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni jasno in enoznačno opredelilo glede bistvenega vprašanja, ali so terjatve kreditojemalcev zavarovane s fiksnimi hipotekami ali z maksimalnimi hipotekami. Med strankami je bilo sporno, ali gre pri hipotekah, vknjiženih pri nepremičninah z ID znaki: del stavbe 5000-500-50, del stavbe 1000-100-10, del stavbe 6000-600-60, ID znak 3000-300-30 in ID znak 4000-400-40, v korist tožeče stranke, za klasične oziroma fiksne hipoteke ali za maksimalne hipoteke, izpodbijana sodba pa o slednjem nima jasnih razlogov. Ni pa mogoče izključiti, da je prav od odgovora na to vprašanje odvisno, ali so zavarovane terjatve banke poplačane, kot trdijo toženci.

7.Sodišče prve stopnje se v svoji obrazložitvi sklicuje na 141. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in 16. člen ZZK-1, ki se nanašata na klasično (fiksno) hipoteko. Po stališču prvostopenjskega sodišča naj bi šlo za en dolg, zavarovan (tudi) s skupnimi hipotekami (145. člen SPZ). Iz utemeljitve prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bilo strank pogodb, s katerimi so se ustanavljale zastavne pravice, vedno več (upnik, solidarni kreditojemalci, poroki, sodolžniki, zastavitelji) in so bile vse stranke seznanjene tako s kreditno pogodbo, njenimi spremembami, in predvsem s tem, kdo vse iz katerega naslova je zavezan za plačilo terjatve iz kreditne pogodbe. Takšna listina je bila tudi predložena kot listina, na podlagi katere so se vpisovale hipoteke, s čimer je bilo zadoščeno tako določbi 142. člena SPZ kot tudi določbi 16. člena ZZK-1. S sklicevanjem na 142. člen SPZ o nastanku hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je značilen za fiksno hipoteko, gre sklepati, da prvostopenjsko sodišče meri na fiksno hipoteko. Enako velja glede sklicevanja na 16. člen ZZK-1. Vsebina odločitve pa po drugi strani bolj kaže na to, da je sodišče spornim hipotekam pripisalo naravo maksimalne hipoteke. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožnikom, da so razlogi o odločilnih dejstvih v izpodbijani sodbi nejasni, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.

8.V skladu s 138. členom SPZ je hipoteka zastavna pravica na nepremičninah, ki hipotekarnemu upniku zagotavlja prednost pri poplačilu zavarovane terjatve iz vrednosti nepremičnine. Hipoteka je odvisna (akcesorna) od terjatve, za zavarovanje katere je ustanovljena, zato preneha s prenehanjem zavarovane terjatve; dosledneje s tem preneha materialnopravno upravičenje zahtevati njeno plačilo, formalno pa hipoteka preneha šele z izbrisom v zemljiški knjigi (prim. 154. člen SPZ). V skladu s 146. členom SPZ se maksimalna hipoteka ustanovi tako, da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovanje terjatve jamči nepremičnina. Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena. Z maksimalno hipoteko so do najvišjega zneska zavarovane tudi vse obresti in stroški zavarovanih terjatev. Med fiksno hipoteko in maksimalno hipoteka je bistvena razlika glede akcesornosti, ki temelji na samem zakonu in je tako kogentne narave. Fiksna hipoteka je akcesorna točno določeni terjatvi, zato je treba v zastavni pogodbi, tj. v zavezovalnem kot v razpolagalnem poslu (zemljiškoknjižnem dovolilu), opredeliti njeno višino, morebitno obrestno mero in zapadlost (prim. 16. člen ZZK-1). V primeru poplačila zavarovane terjatve "izvotljena" hipoteka obstaja formalno še vse do izbrisa, vendar postane s plačilom zavarovane terjatve povsem neuporabna za zavarovanje novih terjatev. Sodna praksa je zavzela stališče, da v našem pravu zaradi učinkovanja načela akcesornosti ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke, na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve.1 Maksimalna hipoteka pa je namenjena zavarovanju terjatev, ki izvirajo iz določenega obligacijskopravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke praviloma še ni določena. Predmet maksimalne hipoteke je običajno bodoča terjatev oziroma terjatve, katerih višina je omejena z najvišjim zneskom, določenim ob ustanovitvi maksimalne hipoteke. V ta najvišji znesek spadajo tudi obresti od glavnice zavarovane terjatve in stroški njene izterjave, tako da zastavitelj odgovarja za zavarovane terjatve vključno z obrestmi in stroški samo do tega najvišjega zneska. Medtem ko je pri fiksni hipoteki zavarovana točno določena terjatev, je predmet zavarovanja z maksimalno hipoteko poslovno razmerje.2

9.Ne glede na 128. člen SPZ, v katerem je pri nastanku zastavne pravice izražena njena odvisnost od zavarovane terjatve (splošno pravilo), se po posebnem pravilu, določenem v 129. členu SPZ, zastavna pravica tako lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve. Po stališču pravne teorije je terjatev bodoča v ožjem pomenu, tj. v smislu 129. člena SPZ, če je njen nastanek povezan z nastopom pravnega dejstva, ki za stranki ni negotovo oziroma ki ga bosta stranki povzročili sami s sklenitvijo ustreznega pravnega posla ali z drugim pravnim dejanjem.3 Ker posamična pogodba ali drug pravni posel, ki bo povzročil nastanek posamične (bodoče) terjatve, še ni sklenjen, pri bodoči terjatvi (drugače kot pri terjatvi, povezani z odložnim pogojem) predmet (znesek) terjatve še ni niti določen niti določljiv. Razmejitev med terjatvijo, povezano z odložnim pogojem in bodočo terjatvijo je pomembna za razmejitev med (navadno) hipoteko in maksimalno hipoteko. Hipoteka (navadna hipoteka) se lahko ustanovi za zavarovanje terjatve, ki je že nastala, ali za zavarovanje terjatve, ki je povezana z odložnim pogojem. Za zavarovanje bodoče terjatve pa je mogoče ustanoviti samo maksimalno hipoteko.4

10.V skladu s 131. členom SPZ se za pridobitev zastavne pravice zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa ta zakon. V skladu s prvim in drugim odstavkom 141. člena SPZ se za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Zveza med zavarovano terjatvijo in hipoteko se vzpostavi s pravnim poslom, v katerem hipoteka nastane, tj. zastavno pogodbo. Hipoteka ima sicer pravno naravo akcesorne pravice v odnosu do zavarovane terjatve, vendar je pravna podlaga njenega nastanka zastavna pogodba. Pravna podlaga za nastanek predmetnih hipotek tako ni kreditna pogodba z dne 5./21./27.4.2000 s spremembami, kot bi bilo mogoče razbrati iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pač pa Sporazumi o zavarovanju denarne terjatve v notarskih zapisih notarja E. E. SV 001/02, SV 002/05, SV 003/07 in SV 004/08, ki imajo vse elemente zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižno dovolilo). Za presojo vsebine in materialnopravne narave predmetnih hipotek tako ni odločilna kreditna pogodba s spremembami, pač pa notarski zapisi cit. sporazumov o zavarovanju denarne terjatve in vpisi v zemljiški knjigi.

11.Prvostopenjsko sodišče izpostavlja izjave zastaviteljev, da ostajajo doslej dogovorjena zavarovanja in pogoji nespremenjeni in veljajo še naprej. Vendar imajo navedene izjave po presoji pritožbenega sodišča samo obligacijskopravni učinek in lahko ustvarijo le novo zavezo glede ustanovitve nove hipoteke za zavarovanje nove terjatve, nimajo pa same po sebi stvarnopravnih učinkov, ki lahko nastanejo le po strogih zgoraj opisanih pravilih stvarnega prava, in so odločilni za utemeljenost hipotekarne tožbe.

12.Sodišče prve stopnje pripisuje poseben pomen dejstvu, da sta bila ves čas trajanja kredita sodolžnika I. D. in D. D. (tretji toženec in prva stranska intervenientka), ki sta bila tudi zastavitelja. Vendar je v stvarnem pravu treba upoštevati načelo formalnosti postopka. Če je nekdo zavezanec v obligacijskopravnem smislu, to še ne pomeni nujno, da je tudi stvarnopravni zavezanec.

13.Izraz "sodolžnik" (v pogodbi naveden po avstrijskem pravu), ki ga v pritožbah kritizirajo pritožniki, je v skladu z našo sodno prakso potrebno razlagati kot solidarni porok oziroma porok in plačnik v smislu določil tretjega odstavka 1019. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

14.Pritožniki pravilno opozarjajo, da v primeru, da so poroki, ki so obenem tudi zastavitelji, s poroštvom prevzeli večje obveznosti, kot z zastavno pravico (tudi zaradi stroge obličnosti stvarnega prava), ni dopustno na tej osnovi širiti njihove obligacijskopravne obveznosti tudi na področje hipotek brez ustrezne pravne podlage.

15.Sama solidarna odgovornost še ne pomeni iste pravne podlage. Solidarna obveznost pomeni zgolj to, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prim. 1019. člen OZ). Pri solidarnosti dolžnikov gre za več obligacijskih razmerjih, gre za več dolgov, čeprav je dolgovana le ena stvar, eno upravičenje. Solidarna obveznost se ne tiče neposredno pravne podlage obveznosti dolžnikov.

16.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo izpostavlja, da predmetna zavarovanja s hipoteko vključujejo tudi obveznosti poroka ob zapadlosti oziroma predčasnem odpoklicu kredita. Toda tudi če bi to držalo, je treba upoštevati akcesorno naravo poroštva in glede na ugovorne trditve toženk najprej odgovoriti na vprašanje, ali je terjatev poplačana. Porok namreč (tako kot zastavitelj) odgovarja za obveznost glavnega dolžnika in če je obveznost glavnega dolžnika poplačana, preneha tudi poroštvena obveznost (prim. 1012. člen OZ).

17.Tožnica utemeljuje hipotekarno tožbo na več sporazumih o ustanovitvi zastavne pravice, pri čemer je bil Sporazum št. SV 001/02 sklenjen dne 11. 3. 2002, tj. še pred začetkom veljave SPZ dne 1. 1. 2003. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi sklicuje na določbe o fiksni hipoteki iz 141. člena SPZ in 16. člena ZZK-1, za presojo pa so glede na ugovorne navedbe tožencev pomembne tudi določbe, ki urejajo maksimalno hipoteko, tj. 146. člen SPZ in 18. člen ZZK-1. Ureditev maksimalne hipoteke je bila smiselno enaka tudi pred uveljavitvijo SPZ na podlagi pravnega pravila 14 Zakona o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930. ZZK-1 je v 18. členu še dodatno določil, da se maksimalna hipoteka vpiše tako, da se označi, da gre za maksimalno hipoteko, in podatek o najvišjem (maksimalnem) znesku, do katerega za zavarovanje jamči nepremičnina. Obrestovanje je pri maksimalni hipoteki že vključeno v ta znesek.

18.Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni izhajalo iz zg. navedenih materialnopravnih izhodišč in se ni opredelilo glede bistvenega vprašanja o pomenu in učinkih cit. sporazumov, od katerega je odvisna vsebina prednostnih poplačilnih upravičenj, ki jih predmetne hipoteke vključujejo. Posledično ima prvostopenjska sodba glede hipotekarnih tožb pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.

19.Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je šlo vseskozi od leta 2000 do leta 2013 za en kredit, ki so ga lahko vsi kreditojemalci črpali do skupno določene višine, zato ni mogoče slediti trditvam tožencev o poplačilu dolga kreditojemalcev E. GmbH, Dunaj, in H. GmbH, Dunaj (prim. točko 50 0brazložitve). V nasprotju s tem pa iz točke 45 obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja stališče, da je bil predmetni kredit po svoji naravi kontokorentni kredit (obračujoči, revolving kredit), ki ga kreditojemalec črpa tako, da takrat, kadar na računu nima pozitivnega stanja, razpolaga z odobrenimi sredstvi kredita, torej opravlja gotovinske dvige oziroma izvaja plačila v breme kredita, nato pa kredit vrača z zneski plačil, opravljenimi v dobro takšnega računa; ta plačila se najprej uporabijo za poplačilo kredita. Iz navedenega je razvidno, da so razlogi prvostopenjskega sodišča glede vsebine in narave pravnega razmerja med banko in kreditojemalci nekonsistentni.

20.Med pravdnima strankama ni sporno, da je banka s kreditno pogodbo z dne 5./21./27.4.2000 odobrila prvemu kreditojemalcu kontokorentni kredit. Kontokorentno kreditno razmerje je (z več spremembami) trajalo do leta 2013 in v tem obdobju sta prva kreditojemalca iz razmerja izstopila, vstopila pa sta dva nova kreditojemalca. Zaradi posebne narave kontokorentnega kreditnega razmerja z dne 5./21.27.5.2000 in njegovih sprememb je bil obseg kreditnega dolga v posameznem trenutku nedoločen, saj je šlo za bodoče terjatve, ki so nastajale in ugašale s tem, ko so kreditojemalci črpali in vračali sredstva do določene višine odobrenega kredita (limita). Terjatve znotraj kreditnega razmerja niso nastale s sklenitvijo (podpisom) kreditne pogodbe oziroma spremembe kreditne pogodbe, temveč z vsakokratnim črpanjem denarnih sredstev do višine odobrenega zneska. Vsaka sprememba (povečanje) odobrenih sredstev kredita predstavlja novo bodočo terjatev, ki se udejanji s črpanjem do odobrene višine. Posamezno terjatev predstavlja dolgovani znesek denarnih sredstev, ki nastane z enim ali več črpanji do dogovorjene višine posamezne glavnice. Vsaka dogovorjena sprememba pogodbe glede povečanja kredita z novim črpanjem predstavlja nov kredit v okviru obstoječega kontokorentnega kreditnega razmerja. Če prilivi na račun iz poslovanja kreditojemalcev dosežejo znesek posameznega dogovorjenega kredita, je navedeni kredit poplačan in terjatev preneha. Za odgovor na vprašanje, ali so zavarovane terjatve prenehale, je bistveno, kakšna je vsebina in pravna narava predmetnih hipotek. Fiksne hipoteke so namreč akcesorne posamezni terjatvi, maksimalna hipoteka pa določenemu pravnemu razmerju.

21.Pritožniki pravilno opozarjajo, da bi v primeru terjatve banke do kreditojemalca iz naslova kontokorentnega oziroma revolving kredita lahko govorili o isti terjatvi, ki je zavarovana s konkretno fiksno hipoteko, le v primeru, če se saldo ne bi spreminjal, ker ne bi bilo niti prilivov, s katerimi se poplačuje zavarovana terjatev, niti dodatnih črpanj po povečanih limitih.

22.Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke ugotavljalo nakazila med računi posameznih solidarnih kreditojemalcev in izhajajoč iz stališča, da je šlo ves čas samo za en kredit, ki so ga lahko vsi kreditojemalci črpali do skupno določene višine, prišlo do zaključka, da je bil saldo ob zaključku kreditnega razmerja negativen in kredit ni bil poplačan. Slednji zaključki pa so po presoji pritožbenega sodišča pravilni samo v primeru maksimalne hipoteke. Če pa gre za fiksne hipoteke, je ostalo nerazjasnjeno, ali je s poplačilom posamezne prvotno zavarovane terjatve prenehala tudi hipoteka.

23.Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, da je izpodbijana sodba glede hipotekarne tožbe obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je bilo treba pritožbam ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljaviti ter zadevo v tem delu vrniti v novo sojenje (354. člen ZPP).

Glede zahtevka po nasprotni tožbi

24.Tožeča stranka po nasprotni tožbi (vloženi dne 10. 12. 2019) je zahtevala, da ji je tožena stranka po nasprotni tožbi (banka) dolžna izstaviti izbrisno dovoljenje za hipoteke, vpisane v korist banke pri nepremičnini ID znak 3000-300-30 in pri nepremičnini ID znak 4000-400-940, oziroma podredno, da se ugotovi, da so na njih prenehale hipoteke, vpisane na podlagi notarskih zapisov SV 004/08 z dne 18. 4. 2008, SV 002/05 z dne 4. 4. 2005 in SV 001/02 z dne 11. 3. 2002. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v času vložitve nasprotne tožbe tožnica (oziroma po tožbi prva toženka) ni bila več lastnica s hipotekami obremenjenih nepremičnin, saj je od 14. 11. 2018 dalje lastnica navedenih nepremičnin družba A., d. o. o. Tožeča stranka po nasprotni tožbi s predmetnimi hipotekami ob izdaji prvostopenjske sodbe ni bila več v nikakršni zvezi, saj nikoli ni bila ne zastavitelj ne dolžnik, ob vložitvi nasprotne tožbe pa niti ne več zemljiškoknjižni lastnik, niti se, ob upoštevanju določbe 190. člena ZPP, učinki ne morejo raztezati na obdobje pred vložitvijo zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrnilo.

25.Pritožba prve toženke se sicer formalno nanaša tudi na zavrnitev tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi, vendar pritožnica posebnih pritožbenih razlogov v zvezi s tem ni navedla. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo v tem delu obravnavalo kot t.i. golo pritožbo, vendar v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ni našlo kršitev, na katere mora paziti po določilu drugega odstavka 350. člena ZPP. Zato je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrditi (353. člen ZPP).

Glede ugotovitvenega zahtevka

26.Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da iz odločbe Višjega sodišča v Kopru I Cp 53/2020 z dne 13. 5. 2020 (priloga A1286) izhaja, da je bila hipoteka, vpisana v korist tožeče stranke na podlagi notarskega zapisa SV 003/07 z dne 30. 5. 2007, prvotno vknjižena pri celotni nepremičnini 2222-222-22 (sedaj 2000-200-20 in 1000-100-10), pri lastniškem deležu do 1/4 (prej last I. D., potem last K. D.) pomotoma izbrisana in to zaradi napake sodišča. Ker pa se je od trenutka, ko je prišlo do pomotnega vpisa, do začetka postopka za njegovo odpravo, stanje v zemljiški knjigi pri lastninskih deležih in tudi vknjiženih pravicah spremenilo, soglasje vseh prizadetih oseb pa ni bilo podano, je odprava pomote mogoča le na podlagi pravnomočne sodbe, ki bo predstavljala ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoče opraviti ustrezen zemljiškoknjižni vpis (tako tudi VSL v zadevi I Cp 1258/2011).

27.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz zemljiške knjige na dan 28. 2. 2020, ko je tožnica na sodišču vložila predmetni zahtevek, razvidno, da pri predmetni nepremičnini ni prišlo več do nikakršnih sprememb in zato ne bo prizadeta nobena stranka imetnica pravic, vpisanih pri navedenem idealnem 1/4 deležu nepremičnine ID 1000-100-10 z oznako ID položaja 0000001 in ID 2000-200-20 z oznako ID položaja 0000002. Lastnica navedenega deleža ni več K. D., saj je odsvojila vse svoje deleže družbi B., d. o. o., vendar so učinki te odsvojitve nastopili že dne 4. 9. 2018. Sodišče prve stopnje je zato ugodilo zahtevku na ugotovitev, da je tožeča stranka imetnica hipoteke (tudi) na idealnem 1/4 deležu navedene nepremičnine z drugim vrstnim redom, in sicer od 28. 2. 2020 dalje.

28.Druga toženka in tretji toženec glede ugotovitvenega zahtevka v pritožbi izpostavljata, da je sodišče odločilo v škodo določenih novih imetnikov pravic pri navedenih nepremičninah (posameznih delih), čeprav ti imetniki sploh niso stranke tega postopka. Izpodbijana sodba v zvezi s tem nima razlogov, zato pritožbeno sodišče na pritožbo ne more odgovoriti. Podana je bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je bilo treba pritožbam tudi v tem delu ugoditi in tudi v tem delu izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti v novo sojenje (354. člen ZPP).

29.Zaradi razveljavitve izpodbijane sodbe v pretežnem delu glede glavne stvari, je bilo treba razveljaviti odločbo tudi v stroškovnem delu (četrti odstavek 165. člena ZPP).

Sklepno

30.Višje sodišče je tako sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo, razveljavilo pa v ugodilnem in posledično v stroškovnem delu in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tako bo strankam zagotovljena ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, ob tem pa tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave RS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen Ustave RS), prav tako pa ne bo huje kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

31.Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila prva toženka dne 5. 6. 2023 ( tj. po vložitvi pritožbe) izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani St 001/2022 z dne 12. 5. 2023, ki je postal pravnomočen dne 30. 5. 2023. Ker so bila v tem pritožbenem postopku opravljena že vsa pravna dejanja strank in intervenientov, je pritožbeno sodišče lahko izdalo odločbo, sprejeto na njegovi seji, s katero je izpodbijano sodbo delno razveljavilo, delno pa potrdilo zavrnilno sodbo, saj s tem niso bila v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank in intervenientov, niti razveljavitev oz. potrditev zavrnilne sodbe ne more porajati problemov v izvršbi. V nadaljevanju postopka pa bo moralo prvostopenjsko sodišče opraviti ustrezna pravna dejanja za ugotovitev prekinitve postopka oz. nadaljevanja ali ustavitve postopka glede prve toženke, po predhodni pridobitvi izjave nasprotne stranke.

-------------------------------

1Prim. VSS sodba II Ips 48/2012 in VSL sodba II Cp 2857/2016.

2Pravna teorija primeroma navaja terjatve iz okvirne kreditne pogodbe ali pogodbe o revolving kreditu, prim. Tax-Fin-Lex, E-paket Stvarno pravo z e-komentarjem SPZ k 146. členu.

3Značilnost bodočih terjatev imajo po pravni teoriji na primer terjatve za vračilo kreditov, ki jih bo banka odobravala v skladu z okvirno kreditno pogodbo oziroma ki jih bo kreditojemalec črpal v skladu s pogodbo o revolving kreditu. Tax-Fin-Lex, prav tam.

4Prim. Tax-Fin-Lex, E-paket Stvarno pravo z e-komentarjem SPZ, razdelek 37.3.

5Prim. VSS sodba III Ips 39/2017.

6Prim. VSL sodba I Cpg 626/2000.

7Prim. VSS sklep II Ips 167/98.

8Prim. VSS sodba III Ips 74/2003.

9Prim. VSS sodba II Ips 655/2001.