Jedro

Vloga za denacionalizacijo mora biti popolna (62. člen ZDen). Če je pomanjkljiva, ker ji niso priložene vse listine po 62. členu ZDen, mora stranka na poziv upravnega organa v odrejenem roku dostaviti manjkajočo dokumentacijo, v nasprotnem primeru upravni organ vlogo zavrže.

Izrek

1.) Tožba J.K. se zavrne. 2.) Tožba J.Š. se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo J.K. zoper sklep Oddelka za gospodarstvo občine z dne 23.6.1993, s katerim je organ prve stopnje zavrgel zahtevo za denacionalizacijo podržavljenega premoženja tožnice J.K., ker je ob pregledu njene vloge ugotovil, da je nepopolna. S pisno zahtevo z dne 14.3.1993 je tožnici odredil, da vlogo v roku 30 dni dopolni z dokumenti, ki jih za reševanje denacionalizacijskih zahtev predpisuje zakon o denacionalizaciji. Ker tožnica zahteve ni dopolnila do dneva izdaje prvostopne odločbe, je prvostopni upravni organ v skladu z 2. odstavkom 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku štel, kot da vloga ni bila vložena. Na pritožbo tožeče stranke, v kateri se ni strinjala, da je bila njena vloga nepopolna, saj je zahtevala vrnitev podržavljenih parcel št. 1784 - pot, vpisane v vl. št. 158 in parc. št. 618/4 - pašnik, vpisane v vl. št. 74, katere so bile last njenega moža, pogrešanega v drugi svetovni vojni. Tožena stranka v izpodbijani odločbi zavrača pritožbene navedbe tožeče stranke in ugotavlja, da je organ prve stopnje pravilno postopal po določbah zakona o denacionalizaciji in po ZUP, ko je zahteval, da tožeča stranka dopolni vlogo za denacionalizacijo. Zahteva tožeče stranke ni vsebovala vseh podatkov in listin, kot to določa 62. člen zakona o denacionalizaciji. Ker je bila vloga pomanjkljiva, je prvostopni organ tožečo stranko pozval z dopisom z dne 14.5.1993, da v roku 30 dni predloži pomanjkljivo dokumentacijo, to je listino o podržavljenju, potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu, mrliški list prejšnjega lastnika, če je ta mrtev, akt o dedovanju, zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi, katastrske podatke o legi, površini in vrsti rabe parcel po stanju v času podržavljenja in jo tudi opozoril, da bo njeno vlogo kot nepopolno zavrgel, če ne bo v odrejenem roku predložila manjkajoče dokumentacije. Ker tožeča stranka dopisa organa ni upoštevala, temveč je z vlogo z dne 23.5.1993 odgovorila, da zahtevanih dokumentov ne bo pošiljala, je prvostopni organ zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo premoženja zavrgel. Tožeči stranki navajata, da za podržavljeni parceli, katerih vrnitev zahteva s tem denacionalizacijskim postopkom, nista prejeli nobenih odločb o podržavljenju in tudi ne plačila za odvzem parcel. Parceli sta kot splošno ljudsko premoženje uporabljali in na njih zgradili poti. Ker sta bili parceli odvzeti brez obvestila, naj se tudi vrneta v naravi. Zato predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih v izpodbijani odločbi in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba tožnice J.K. ni utemeljena.

Po 62. členu zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/92-I in 31/93 - v nadaljevanju ZDen) mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati podatke o premoženju, katerega denacionalizacija se zahteva. Zahtevi morajo biti priložene tudi listine, kot je navedeno v 2. odstavku navedenega zakonskega določila. Po 22. členu navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (Uradni list RS, št. 33/91) mora upravni organ ugotoviti ali je zahteva za denacionalizacijo popolna. Če ima vloga pomanjkljivosti, mora upravni organ po 68. členu ZUP pozvati vlagatelja zahteve, da pomanjkljivosti odpravi ter ga opozoriti, da se bo štelo, da vloga ni bila vložena, če pomanjkljivosti ne bo odpravil. Pravilna je ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, ki temelji na podatkih v spisih, da tožnica v vlogi za denacionalizacijo ni navedla vseh potrebnih podatkov in tudi ni predložila listin v skladu z 62. členom ZDen. Zato je tožnico upravni organ po 68. členu ZUP pozval z dopisom z dne 14.5.1993, da v 30 dneh dostavi manjkajočo dokumentacijo, ki jo je v dopisu podrobno navedel ter opozoril na posledice, če tožnica pomanjkljivosti ne bo odpravila. Ker tožnica pomanjkljivosti ni odpravila in je tudi sporočila, da zahtevane dokumentacije ne bo pošiljala, je odločitev upravnega organa in odločitev tožene stranke pravilna in v skladu z 68. členom ZUP, saj pomanjkljive zahteve brez pravno odločilnih listin ni mogoče obravnavati in o stvari odločiti. Tožba tožnice J.Š. se zavrže. Iz podatkov upravnih spisov in iz tožbe je razvidno, da je poleg tožnice J.K. vložila tožbo v tem upravnem sporu tudi njena hči J.Š., čeprav slednja ni bila stranka v upravnem postopku in v tem postopku tudi ni bilo odločeno o kakšni njeni pravici. Ker je očitno, da izpodbijana odločba ne posega v kakšno pravico tožnice J.Š. ali v njeno neposredno na zakon oprto osebno korist, je moralo sodišče njeno tožbo zavreči na podlagi 3. točke 1. odstavka 30. člena zakona o upravnih sporih.

Po vsem navedenem je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa ni utemeljena zaradi česar jo je sodišče zavrnilo po 2. odstavku 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).