Jedro

Pooblastilo odvetniku mora obstajati najkasneje ob vložitvi tožbe in ji biti priloženo. Ni veljavno odvetnikovo zastopanje na podlagi nepopolnega pooblastila, ki bi ga stranka "po potrebi" dopolnila in kasneje v odobritev opravljenih pravdnih dejanj izdala popolno pooblastilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ob predhodnem preizkusu zavrglo tožbo zaradi motenja posesti, ker jo je vložila odvetniška družba, ki ni predložila pooblastila z originalnim pooblastilom zakonite zastopnice (direktorice) tožeče stranke. Obrazložilo je, da je podpis na pooblastilu barvno skeniran oziroma odtisnjen, kar ne predstavlja lastnoročnega pooblastila. Predložitev nepopolnega pooblastila je enačilo z nepredložitvijo pooblastila v smislu določbe petega odstavka 98. člena ZPP, kar je razlog, da sodišče ne dopusti odvetniku začasno opravljati pravdnih dejanj za stranko, pač pa tožbo zavrže. 2. Tožeča stranka se je zoper sklep sodišča prve stopnje pritožila s sklicevanjem na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo, da sporno pooblastilo ni bilo predloženo v originalu in z izvirnim - lastnoročnim podpisom zakonite zastopnice. Sodišče, ki ni forenzična ustanova, tega ni moglo ugotavljati, niti ni obrazložilo, na podlagi česa je prišlo do svojih zaključkov, zaradi česar je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni treba, da je pooblastilo priloženo v izvirniku, z originalnim podpisom stranke, pač pa je dopustno tudi v kopiji. V nekaterih postopkih odvetniki sploh niso dolžni predložiti pooblastil. Tožeča stranka meni, da lahko sodišče po določbi petega odstavka 98. člena ZPP tožbo zavrže samo, če odvetnik sploh ne predloži pooblastila, ne pa ko predloži pomanjkljivo pooblastilo. Če sodišče ugotovi, da pooblastilo ni ustrezno, mora stranko v okviru procesnega vodstva pozvati, da pooblastilo dopolni ali popravi. Sodišče prve stopnje, ki je izrazilo dvom, da je pooblastilo z dne 16. 2. 2012 podala zakonita zastopnica tožeče stranke, bi lahko po določbi 97. člena ZPP odredilo, naj se predloži overjeno pooblastilo. Tožeča stranka je v dokaz obstoja pooblastila priložila overjeno pooblastilo z dne 16. 2. 2010. Meni, da je sodišče prve stopnje kršilo njeno ustavno pravico do sodnega varstva, ker petega odstavka 98. člena ZPP ni razlagalo izključno po besedni razlagi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da na pooblastilu, ki ga je tožbi priložila odvetniška družba, ni lastnoročnega podpisa direktorice tožeče stranke (pravne osebe), pač pa skeniran oziroma odtisnjen podpis, ki ga lahko odtisne vsakdo, ki ima dostop do tako shranjenega podpisa. Zaključek je sprejelo z ogledom pooblastila, kar je mogoče razumeti iz obrazložitve sodbe, zato ne gre za pomanjkljivosti iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče v skladu s tretjo alinejo 358. člena ZPP po presoji drugih listin, ki jih je priložila tožeča stranka in so ji znane, k temu dodaja, da so isti podpisi odtisnjeni na prilogah A5 (7. 11. 2011), A8 (29. 10. 2011), A10 (17. 1. 2012), A12 (24. 1. 2012). Gre za isti podpis, ki je shranjen v računalniku ali je oblikovan v obliki štampiljke in ga lahko vsak, ki ima dostop do njega, večkrat uporabi. Edina razlika je v velikosti, do česar pride ob računalniški obdelavi ali z različno velikostjo štampiljk. Podpisi na navedenih prilogah so identični, zlahka ločljivi od drugih, ki niso oblikovani z uporabo modela in ki so tudi med seboj različni. Vzorčni podpisi se očitno razlikujejo tudi od podpisa na pooblastilu, ki je bilo priloženo pritožbi. Na spornem pooblastilu za zastopanje (priloga A1) je odtisnjen ali skeniran model podpisa direktorice tožeče stranke, ki je bil oblikovan že pred datumom 16. 2. 2012, glede na datume na prej navedenih prilogah, vsaj že v novembru 2011. Ni dvoma, da pooblastila A1 direktorica ni lastnoročno podpisala. Tožeča stranka v pritožbi navaja neresnično trditev, da je sporno pooblastilo predloženo v originalu in z izvirnim - lastnoročnim podpisom zakonite zastopnice.

5. Po določbi prvega odstavka 98. člena ZPP mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju, po določilu petega odstavka istega člena pa sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo zavrže. V danem primeru je tožbo vložila odvetniška pisarna (odvetnik). Pooblastilo, ki je bilo priloženo pri tožbi, nosi isti datum 16. 2. 2012, kot sporno pooblastilo in je bilo pri notarju overjeno 13. 3. 2012. Ne gre za original (niti kopijo) spornega pooblastila, saj je izpolnjeno ročno (sporno je izpolnjeno z računalnikom), lastnoročen pa je tudi podpis direktorice tožeče stranke, ki ne vzbuja dvoma, da gre za podpis iste osebe, kot na spornem pooblastilu, vendar ni isti podpis. Zaradi drugačne izpolnitve, drugačnega podpisa in manj podpisov pooblaščencev na naknadno predloženem pooblastilu ni prepričljiva pritožbena trditev, da je bilo izdano istega dne kot sporno pooblastilo. Ni jasno, zakaj pooblaščenec ob vložitvi tožbe 27. 2. 2012 ni predložil tega pooblastila, če je bilo izdano že 16. 2. 2012. Če odvetnik ima pooblastilo tožeče stranke, pa ga ob vložitvi tožbe ne predloži, sodišče po petem odstavku 98. člena ZPP tožbo zavrže. 6. Tožeča stranka neuspešno zagovarja stališče, da ZPP ne zahteva, da mora biti pooblastilo predloženo v izvirniku. Drugega originala listine - pooblastila, ki je bilo priloženo tožbi, sploh nima. Edini izvod je listina A1, na katerem pa ni lastnoročnega podpisa pooblastiteljice, zaradi česar ni veljavno. Pooblastilo, ki je bilo priloženo pritožbi, je druga listina. Sodišče prve stopnje ni dvomilo v pristnost spornega pooblastila, pač pa prepričljivo ugotovilo, da ni veljavno, kar je pravilno razlagalo, kot da pooblastilo ni bilo predloženo.

7. Pooblastilo odvetniku mora obstajati najkasneje ob vložitvi tožbe in ji biti priloženo. Ni veljavno odvetnikovo zastopanje na podlagi nepopolnega pooblastila, ki bi ga stranka "po potrebi" dopolnila in kasneje v odobritev opravljenih pravdnih dejanj izdala popolno pooblastilo. Določba petega odstavka 98. člena ZPP, ki zahteva zgolj profesionalno skrbnost odvetnikov, ki jim določbe ZPP morajo biti znane, ne pomeni kršitev ustavnih pravic strank do sodnega varstva. Tudi Vrhovno sodišče RS za predloženo pooblastilo šteje samo tisto, ki je popolno (X Ips 786/2008 z dne 15. 1. 2009).

8. Pritožbeni razlogi tožeče stranke niso utemeljeni, niti podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je po 2. točki 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.