Jedro

Če se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo, niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Če pa so podatki iz listine (ki je bila podlaga za vpis v kataster) napačni, pa bi jih morala stranka izpodbiti po postopku in na način, kot je oziroma kot določa zakonodaja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave A., št. ... z dne 16. 2. 2006. Prvostopni organ je z navedeno odločbo zavrnil zahtevo za spremembo vpisa podatkov v zemljiškem katastru za parc. št. 329/1 in 329/2, k.o. B. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je z določbo na podlagi 5. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu: ZENDMPE) strankam, ki verjetno izkažejo pravni interes, omogočeno, da od geodetskega organa zahtevajo, da spremeni določene podatke v zemljiškem katastru, če menijo, da ti podatki ne izkazujejo resničnega stanja, pri čemer pa se resnično stanje ne ugotavlja v naravi, temveč s pomočjo evidenc in listin pri geodetskem organu. Gre za tisto stanje, ki bi moralo biti na podlagi podatkov različnih aktov upravnega organa vpisano kot zadnji vpisani podatki, pa jih različni prikazi ali pa sam zemljiški kataster ne izkazuje. V obravnavani zadevi je ob pregledu listin, ki so v zbirki zemljiškega katastra, organ ugotovil, da je bila leta 1982 v delu k.o. B. narejena nova izmera in katastrska klasifikacija zemljišč, izdelani so bili katastrski načrti v merilu 1 : 1000, površine vseh parcel so bile izračunane z Gauss-Krugerjevimi koordinatami. Na izvedenem mejnem ugotovitvenem postopku so bile s soglasjem prizadetih lastnikov nesporno ugotovljene posestne meje, izdelan je bil naznanilni list, dne 19. 11. 1984 je bila opravljena razgrnitev podatkov zemljiškokatastrske izmere za z.k. vl. št. 33, k.o. B., s čimer se je lastnik - tožnik A.A. strinjal, zato je bil naznanilni list izveden v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Na zahtevo tožnika je bila posestna meja med parc. št. 329/2 in 652/2 prenesena leta 1994 (zapisnik z dne 19. 7. 1994 - št. ...), leta 1995 je bila površina parc. št. 329/1 spremenjena in na zahtevo tožnika opravljena parcelacija, s katero je nastala nova parc. št. 329/3 (zapisnik z dne 10. 3. 1995 - odločba, št. ... z dne 3. 5. 1995, ki je postala pravnomočna 3. 7. 1995 - št. ...). Ker se zadnji vpisani podatki za parc. št. 329/1 in 329/2 ujemajo s podatki v elaboratih št.... in št. ..., ki so bili podlaga za vpis v evidenco, je prvostopni organ pravilno zavrnil zahtevo za spremembo vpisa podatkov. Tožnika tako nista mogla uspeti s pritožbenimi navedbami, da je bila v letu 1982 opravljena nova izmera med parc. št. 329/1, 329/2 in 652/2, zaradi česar je na podlagi opravljene izmere med staro in novo izmero prišlo do razlike v velikosti 158 m2, ki jima do danes ni bila plačana, saj je izkazano soglasje tožnika pri ugotovitvi mej parcel 1982, tožnika pa sta bila tudi seznanjena z razgrnitvijo podatkov zemljiškokatastrske izmere, ki je bila opravljena 19. 11. 1984, ki ji tudi nista ugovarjala. Glede na navedeno je toženka zato pritožbo na podlagi določbe 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP) zavrnila.

Tožnika sta v tožbi navedla, da je v letu 1982, ko so bile opravljene meritve, prišlo do razlike med staro in novo izmero pri parc. št. 329/1 in 329/2. Po posestnem listu iz leta 1972 sta parc. št. 329/1 in 329/2 skupno merili 4432 m2, po novi izmeri pa 4274 m2, kar pomeni zmanjšanje površine za 158 m2. Zahtevata, da se vzpostavi stanje pred letom 1982, ker je bilo to namenoma tako merjeno, in da se razlika v površini plača. Občina posega v parc. št. 329/1 in 329/2 ter širi cesto. V letu 1995 se je delala parcelacija parc. št. 329/1 za novo parc. št. 329/3. Geometer ni meril do mejnih kamnov, kar je razvidno iz geodetskega načrta in vloge občine, ki je naročila posnetek poteka ceste s parc. št. 652/2. Sedaj tožnika nameravata deliti parc. št. 329/1, ki meri 955 m2, kar je v mapni kopiji pravilno, v naravi pa je zmanjšano za 1,7 m po dolžini, ker ni bilo pravilno merjeno do mejnih kamnov za parc. št. 329/3. Ko sta se odločila za postavitev ograje za ograditev parc. št. 329/1 in 329/2, sta zaprosila za dovoljenje in je bilo izdano za lokalno cesto, sosedje na drugi strani pa imajo ograje na cesti in žive meje, občina pa teh nepravilnosti ne odpravi. Sodišče zato prosita, če lahko opozori direktorico občinske uprave, da sodelavce, ki delajo s strankami, prestavi na drugo delovno mesto, da nimajo stikov s strankami. Avgusta in septembra 2005 je občina začela graditi pločnik, delno tudi po parc. št. 329/2, delno pa po cesti s parc. št. 642/3, ki je last A.A.A., brez obvestila in brez soglasja. Tožnika sta poslala na občino ponudbo za odkup tega zemljišča, pa še do danes ni bilo odgovora. Tožnika tudi zanima, če je občina imela za gradnjo obvoznice A. - B. - C. v letu 1985 izdano gradbeno dovoljenje, saj jima je bilo odvzeto 3473 m2 zemljišča, dobila pa sta 3045 m2 zemljišča, kar pomeni, da sta bila oškodovana. Navedla sta tudi, da sta pri komasaciji Č. - B. zemljo vložila v komasacijski sklad, nazaj pa je nista dobila toliko, kot bi jo morala, zato se nista podpisala na geodetski upravi, so ju pa ravno tako vpisali v zemljiško knjigo. Predlagala sta, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne toženki v ponovni postopek.

V dopolnitvi tožbe z 11. 4. 2007 sta ponovno navedla, da je pri izmeri parc. št. 329/3 prišlo do napake, ker ni bilo merjeno do mejnih kamnov 993, 992, 991 in 990. Zato je pas med parc. št. 329/3 in mejnimi kamni, širok 0,75 m do 1 m, last tožnika, kar je razvidno iz geodetskega načrta, ki ga je naročila občina. V nadaljnji dopolnitvi z dne 27. 7. 2007 sta tudi pozvala prvostopni organ, da odpravi plombe na parc. št. 329/1 in 329/2 med mejašema na parc. št. 642/3 in parc. št. 652/2. Zaradi plomb je prišlo do nepravilne izmere, zaradi česar geometer ni meril do mejnih kamnov, zato naj občina opravi pravilno izmero na stanje, kot je bilo pred letom 1984. V dopolnitvi z dne 5. 12. 2007 sta tudi navedla, da naj Svet krajevne skupnosti B. po novi izmeri odreže asfalt med parc. št. 329/1 in 329/2 ter parc. št. 652/2, saj je bil dogovor o asfaltiranju ceste in ne zemljišča tožnika. V zadnji dopolnitvi z dne 4. 1. 2008 pa sta še navedla, da je občinska uprava še pred novim letom plombirala parc. št. 329/1, pri čemer se sprašujeta, kako je to mogoče. Zato naj se zbrišejo vse plombe in odpravijo vse nepravilnosti. Ker pa je to zemljišče stavbno, pa imata tudi večje dajatve. Prosila sta tudi za hitrejše reševanje zadeve.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlagala, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni prijavil. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je toženka navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Z določbo 5. člena ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/02 - spremembe z uveljavitvijo SPZ) je urejen postopek spremembe vpisa podatkov v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb. Po tej določbi lahko oseba, ki verjetno izkaže pravni interes in meni, da je v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb vpisan podatek, ki ne izkazuje resničnega stanja, vloži zahtevo za spremembo vpisa. Pravni interes je izkazan, če ima podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliv na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa. Če je zahteva utemeljena, geodetska uprava izvede spremembo vpisa in o tem obvesti vlagatelja in lastnika, če ta ni vlagatelj. Če zahteva ni utemeljena, geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo. Spremembo vpisa pa lahko izvede geodetska uprava tudi po uradni dolžnosti. Sprememba vpisa podatkov, ki se po tem zakonu vpisujejo na podlagi posebnega elaborata, se lahko izvede samo na podlagi takšnega elaborata.

Kot je razvidno iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov, sta tožnika vložila ugovor zaradi zmanjšanja površine parc. št. 329/1 in 329/2, k.o. B. (ki ga je toženka pravilno obravnavala kot zahtevo za spremembo vpisa podatkov po zgoraj citirani določbi 5. člena ZENDMPE), ker se je na podlagi meritev leta 1982 - oziroma na podlagi naznanilnega lista iz leta 1984, kot kažejo podatki spisa -, upoštevajoč stanje po posestnem listu iz leta 1972, zmanjšala skupna površina parc. št. 329/1 in 329/2 iz 4432 m2 na 4274 m2. Ob ugotovitvi, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci ter upoštevaje citirano določbo ZENDMPE, je po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Če pa tožnika menita, da so podatki iz listine, t.j. naznanilnega lista iz leta 1984, na podlagi katerega so bili vpisani podatki v evidenci do leta 1995, ko je prišlo na zahtevo tožnika do ponovne spremembe površine parc. št. 329/1 zaradi izvedene parcelacije in nastanka nove parc. št. 329/3, česar tožnika ne izpodbijata, napačni, pa bi jih morala tožnika oziroma takrat še edini lastnik parcel tožnik A.A. izpodbiti po postopku in na način, ki jih je določala takrat veljavna zakonodaja, ne moreta pa jih tožnika sedaj spremeniti na način in po postopku iz določbe 5. člena ZENDMPE. Po takrat veljavni zakonodaji naznanilni list ni bil podlaga oziroma listina za vpis sprememb podatkov za parcele v evidencah zemljiškega katastra in zemljiške knjige, temveč je geodetski upravni organ po opravi zahtevanih postopkov z naznanilnim listom sporočil oziroma naznanil spremembe zemljiškoknjižnemu sodišču, ki pa je s svojim sklepom odredilo izvedbo sprememb podatkov v obeh evidencah, zoper navedeni sklep pa je imel takratni lastnik oziroma uporabnik možnost pritožbe. Te možnosti pa očitno tožnik takrat ni izkoristil. V obravnavanem primeru bi bila njuna zahteva po tej določbi tako utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso. Če pa tožnika menita, da se stanje v naravi ne ujema s stanjem, kot ga izkazujejo listine, torej, da je meja sporna, pa morata sprožiti ustrezni postopek ureditve meje po določbah Zakona o nepravdnem postopku pred pristojnim sodiščem. Sodišče zato ne more sprejeti tožbenega ugovora v zvezi z napačno meritvijo geometra v letu 1995, zlasti še ob upoštevanju, da je odločba o izvedbi parcelacije, št. ... z dne 3. 5. 1995, zoper katero sta tožnika tudi imela možnost vložiti pritožbo in nadaljnja pravna sredstva, pravnomočna. V presojo ostalih tožbenih ugovorov (glede domnevnih nepravilnostih na Občini A., gradnje pločnika, gradbenega dovoljenja za gradnjo obvoznice A. - B. - C. ter komasacije) pa se sodišče ni spuščalo, saj se glede na obravnavani postopek in materialnopravne določbe, ki veljajo za ta primer, na ta postopek ne nanašajo.

Sodišče pri odločanju ni upoštevalo navedb tožnikov, ki po vsebini predstavljajo razširitev tožbe, tožnika pa sta jih uveljavljala v dopolnitvi tožbe z dne 11. 4. 2007 in nadaljnjih dopolnitvah, to je po izteku roka za vložitev tožbe (rok se je, ob vročitvi izpodbijane odločbe tožnikoma 14. 9. 2006, iztekel 14. 10. 2006), prav tako pa tudi ne njunih dokaznih predlogov ter tožbenih zahtevkov, podanih v teh vlogah, saj po izteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe (določba 26. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljnjem besedilu: ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 s spremembami in dopolnitvami) njeno dopolnjevanje (razen odpravljanja pomanjkljivosti po pozivu sodišča po določbi 29. člena ZUS) ni več dopustno.

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba toženke pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je ZUS uporabilo na podlagi prehodne določbe 104. člena ZUS-1, ZUS-1 pa na podlagi prehodne določbe 2. odstavka 105. člena ZUS-1.