Up-186/95

1.12.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe K. S. iz A., ki ga zastopa mag. J. R., odvetnik v K. na seji senata dne 1. decembra 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba K. S. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. IV Ips 83/95 z dne 12.10.1995 v zvezi z odločbo Republiškega senata za prekrške št. Pv 1108/94 z dne 1.3.1995 in odločbo o prekršku Občinskega sodnika za prekrške v Kopru št. P 2995/93 in 2996/93 z dne 24.2.1994 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik izpodbija odločbe, s katerimi je bil spoznan za odgovornega dveh prekrškov: (1) da je 3.9.93 v obratovalnem prostoru uporabljal štiri igralne avtomate, ki jih ni prijavil pristojnemu organu in ki niso imeli predpisanih nalepk in (2) da je od 15.7.93 do 3.9.93 opravljal obrtno dejavnost z igralnimi avtomati brez obrtnega dovoljenja. Izrečena mu je bila denarna kazen v višini 1.500.000 tolarjev (za vsakega od prekrškov iz prve alinee po 700.000 tolarjev in za prekršek iz druge alinee 100.000 tolarjev). Z izpodbijanimi odločbami naj bi bila pritožniku kršena pravica do izvajanja dokazov v obdolženčevo korist iz tretje alinee 29. člena Ustave. V postopku naj bi ne bili izvedeni dokazi v pritožnikovo korist. Odločbe naj bi temeljile le na zapisniku o inšpekcijskem pregledu. Že inšpektor sam naj bi bil v zapisniku vzpostavil dvom o dejanski uporabi igralnih avtomatov. Poleg tega naj bi bil ogled opravljen le v navzočnosti pritožnikovega mladoletnega sina, ki naj bi bil k podpisu zapisnika prisiljen. Sodnik za prekrške naj bi ne imel diskrecijske pravice o tem, ali bo dokaz, ki je v korist obdolženca in ki je pomemben za zakonito odločbo, izvedel ali ne. Zato bi bil moral zaslišati pritožnikovega sina in njegove prijatelje, ki bi edini lahko povedali, ali je bil lokal odprt za javnost ali ne.

2.Vsebino pravice do izvajanja dokazov v obdolženčevo korist (tretja alinea 29. člena Ustave) je Ustavno sodišče opredelilo v odločbah št. Up-34/93 z dne 8.6.1995 (OdlUS IV, 129) in št. Up 13/94 z dne 8.6.1995 (OdlUS IV, 128). V odločbi je navedlo, da (1) glede na načelo proste dokazne presoje sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost in da zato (2) sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba; sodišče pa (3) mora izvesti dokaz, ki je materialnopravno relevanten in (4) čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti. Glede na načelo proste dokazne presoje pa sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Zato ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlaga obdolženec, pač pa je pri tem potrebno upoštevati okoliščine primera in celoten tek postopka.

3.V izpodbijanih odločbah je dovolj prepričljivo in izčrpno obrazloženo, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato ni bilo potrebno ugoditi dokaznemu predlogu z zaslišanjem pritožnikovega sina. Niti drugostopni organ niti Vrhovno sodišče torej nista spregledala pritožnikovega dokaznega predloga, ampak sta svojo odločitev o zavrnitvi predloga obrazložila. Dokaz pa tudi ni tak, da bi v primeru, če bi potrdil dejstvo, ki naj bi se z njim dokazalo, že to samo po sebi pomenilo drugačno, za pritožnika ugodnejšo odločitev. Četudi bi sin potrdil pritožnikove navedbe, da je bil lokal na dan storitve očitanega dejanja zaprt, bi to ne privedlo nujno do ugotovitve, da niso podani znaki prekrška, in do ustavitve postopka. Tudi v takem primeru bi morali pristojni organi presojati ta dokaz v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi.

4.V presojo, ali je bila z zavrnitvijo predloga za zaslišanje prijateljev pritožnikovega sina kršena pravica do izvajanja dokazov v obdolženčevo korist, se Ustavno sodišče ni spuščalo.

5.Pritožnik bi ta dokazni predlog lahko podal vsaj na prvi in na drugi stopnji, pa tega ni storil. V vsebinskem smislu torej pravnih sredstev, ki so mu bila na razpolago, ni izkoristil in zato ni podana predpostavka za obravnavanje ustavne pritožbe iz 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), po kateri mora pritožnik izčrpati vsa pravna sredstva.

Po navedenem kršitev pravice do izvajanja dokazov v obdolženčevo korist ni podana. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter sodnica dr. Miroslava Geč - Korošec in sodnik dr. Lojze Ude.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk