Jedro

Brezposelnost ni okoliščina, na podlagi katere je predvidena oprostitev plačila sodnih taks po samem zakonu in zaradi katere ne bi bilo treba ugotavljati premoženjskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnice z dne 13.9.2011 za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se je pritožila tožnica in predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep, ki nima podlage v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) odpravi in razveljavi ter jo zaradi brezposelnosti oprosti plačila sodne takse do končne odločitve sodišča v tem pravdnem postopku. Navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa nepravilen in nezakonit, ker nima pravne podlage v veljavnem zakonu, na podlagi katerega je izdan. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je "popolnoma nesmiselna in v nasprotju z vsebino sodnih odločb, na katere se sklicuje, ki niso predmet obrazložitve sodne odločbe na podlagi zakona (324. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP)". Po prejemu sklepa o dopolnitvi postopka, ki nima podlage v zakonu, ker predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse ni vloga na podlagi zakona, je predložila izjavo o premoženjskem stanju. V njej je navedla: "da je brezposelna, da nima premoženja, ki je predmet prihodkov in nima družinskih članov, ki bi prispevali k njenemu preživljanju, ki jih ni mogoče dokazati, lahko pa jih sodišče preveri". Brezposelnost je že sama po sebi razlog za taksno oprostitev, ki je na podlagi zakona ni treba preverjati. Na podlagi 87. člena Ustave RS so lahko pravice in obveznosti državljanov predpisane samo z zakonom. Priloge, ki jih je zahtevalo sodišče, niso predpisane z zakonom in jih zato ni bila dolžna priložiti. Sodišče bi se glede njene brezposelnosti moralo prepričati po uradni dolžnosti, zato sama ni dolžna ničesar dokazovati. Izpodbijani sklep zato nima materialnopravne podlage v veljavnem zakonu. Nepravilen in nezakonit je tudi pravni pouk izpodbijanega sklepa. Glede na šesti odstavek 12. člena ZST-1, da zoper sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za odlog plačila sodne takse ni pritožbe, pravni pouk izpodbijanega sklepa, ki ga zakon ne določa, nima podlage v zakonu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica, ki je v predmetni zadevi v tožbi predlagala oprostitev plačila sodnih taks iz razloga brezposelnosti, bi, kot ji je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, morala predlogu priložiti v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljevanju izjava o premoženjskem stanju), ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnica take izjave ni priložila, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1, ko jo je s sklepom 20.9.2011 natančno poučilo, kako mora svoj predlog dopolniti in jo tudi opozorilo na posledice, če v postavljenem roku predloga ne bo dopolnila. Zmotno je pritožničino stališče, da predlog za oprostitev plačila sodne takse ni vloga na podlagi zakona in da zato sodišče prve stopnje za zahtevano dopolnitev predloga ni imelo podlage v zakonu. Po izrecni določbi tretjega odstavka 12. člena ZST-1 ravna namreč sodišče v takem primeru v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Po določbi 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pa sodišče, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. Če vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, pa jo zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).

5. Tožnica v postavljenem roku ni v celoti izpolnila izjave o premoženjskem stanju in tudi ni predložila drugih zahtevanih potrdil, zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP in njen predlog za oprostitev plačila taks zavrglo.

6. Zahteva po predložitvi izjave, predpisane s pravilnikom, ni v nasprotju s 87. členom Ustave RS. Vsebino izjave o premoženjskem stanju določa ZST-1 v tretjem odstavku 12. člena, podzakonskemu aktu pa prepušča le podrobnejšo določitev te vsebine.

7. Zmotno je pritožničino stališče, da je njena brezposelnost okoliščina, na podlagi katere je po samem zakonu upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Domneva o izpolnjenosti predpostavk za oprostitev plačila sodnih taks je v skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1, namreč podana le, če stranka, na podlagi odločbe pristojnega organa, prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Le v tem primeru zakon določa, da se premoženjsko stanje stranke (in njenih družinskih članov) ne ugotavlja. Obstoja te okoliščine pa pritožnica ne zatrjuje. Tudi, če bi sodišče na podlagi pooblastila četrtega odstavka 12. člena ZST-1 po uradni dolžnosti preverilo podatke glede njene brezposelnosti (pritožničina trditev, da ni dolžna dokazovati ničesar, o čemer bi se lahko sodišče samo prepričalo po uradni dolžnosti), njenemu predlogu le iz razloga brezposelnosti ne bi moglo ugoditi.

8. Neutemeljen je očitek o napačnem pravnem pouku. Res je, da šesti odstavek 12. člena ZST-1 določa, da zoper sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni pritožbe, kar pa ne pomeni, kot očitno zmotno razume pritožnica, da pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga ni dovoljena. V prvem odstavku 363. člena ZPP, na katerega napotuje tretji odstavek 1. člena ZST-1, je namreč izrecno določeno, da je zoper sklep sodišča dovoljena pritožba, če ni v zakonu določeno, da ni pritožbe.

9. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je sodišče druge stopnje tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).