Jedro

Po ZPIZ-2 ni mogoče več pridobiti pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega sodišča v Celju.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 7. 6. 2017 in št. ... z dne 7. 2. 2017 ter priznanje pravice do invalidnine, o višini katere naj odloči toženec.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev in novo sojenje. Po 66. členu ZPIZ-2 lahko posledice poškodbe pri delu nastopijo šele po prenehanju delovnega razmerja. Razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni zakasnelih posledic poškodbe pri delu ne more izključiti. Potrdil bi jih lahko le sodni izvedenec, vendar sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj predlogu ni ugodilo. Ker ni postavilo sodnega izvedenca, je podana kršitev postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

Izpodbijana sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožnikovo izvajanje potrebno dodati le še naslednje.

5. Zaradi zavrnitve postavitve sodnega izvedenca v obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve določb postopka in posledično ne do nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov ni neomejena. Obravnavan dokazni predlog je utemeljeno zavrnjen, saj so za to sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga morajo biti razvidni iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (2. odstavek 287. člena ZPP) ali iz obrazložitve končne sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je obravnavan dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben. Štelo je, da je dejansko stanje glede vzroka tožnikove telesne okvare dovolj razjasnjeno.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je v okoliščinah konkretnega primera dejansko stanje glede vzroka tožnikove telesne okvare dovolj razčiščeno z izvedenimi dokazi. Invalidski komisiji I. in II. stopnje sta v predsodnem postopku skladno ocenili, da je vzrok tožnikove telesne okvare spondiloza, kar je nedvomno bolezen. Ob povsem pavšalnem tožnikovem zatrjevanju, da naj bi se poškodoval pri delu v času opravljanja dela pri delodajalcu do 30. 6. 2007, in pomanjkanju kakršne koli listinske dokumentacije, ki bi izkazovala, da je do poškodbe pri delu sploh prišlo in kdaj, sodnega izvedenca ni bilo potrebno angažirati.

6. Predmet spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih odločb o pravici do invalidnine za telesno okvaro. Po mnenju invalidske komisije I. stopnje je pri tožniku zaradi spondiloze od 13. 10. 2016 dalje, ko je bila potrjena z RTG posnetkom, podana skupna 60 % telesna okvara zaradi popolne izgube funkcije enega segmenta lumbalne regije, povečana zaradi afunkcije dodatnih segmentov, med tem ko je invalidska komisija II. stopnje ocenila le 30 % okvaro zaradi popolne izgube funkcije enega segmenta. Vendar pa sta obe invalidski komisiji skladno ocenili, da je vzrok telesne okvare spondiloza, torej bolezen.

7. Enako, torej da je vzrok telesne okvare, nastale 13. 10. 2016, bolezen, je ob povsem nekonkretiziranem in tudi nedokazanem tožnikovem zatrjevanju, da naj bi se poškodoval pri delu v času opravljanja svojega dela pri delodajalcu do 30. 6. 2007, pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Še zlasti, ker je bilo ob presoji pravilnosti in zakonitosti predhodno izdanih odločb o pravici do invalidnine s sodbo2, izdano tudi na podlagi sodno izvedenskega mnenja, že ugotovljeno, da telesna okvara do 28. 2. 2014, torej do dneva dokončnosti odločbe, sploh ni nastala. Prav vzrok sicer podane telesne okvare, ki je nedvomno bolezen, je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino odločilen. Pomeni, da z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro niso izpolnjeni.

8. Kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)3 telesno okvaro kot poseben zavarovalni riziko, na podlagi katerega bi lahko zavarovanci prejemali invalidnino, izločil iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi se ta posebna pravica oziroma zavarovalni rizik telesnih okvar, ki ne vpliva na delovno zmožnost, na novo uredila zunaj pokojninskega sistema. Kot izjema je v 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 določeno, da lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja, vrste in stopnje telesnih okvar, na podlagi Samoupravnega sporazuma o Seznamu telesnih okvar (Seznam TO)4 pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145. in 147. in 149. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)5, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Po ZPIZ-2 torej ni mogoče več pridobiti pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela.

9. Ker je vzrok telesne okvare pri tožniku bolezen, je bila z izpodbijanima odločbama zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro pravilno in zakonito zavrnjena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje pravice do invalidnine pa utemeljeno zavrnjen.

10. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker tožnik, ki ga v pritožbenem postopku zastopa odvetnica, dodeljena z odločbo o brezplačni pravni pomoči,6 s pritožbo ni uspel, stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega sodišča v Celju.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Pravnomočna sodba sodišča prve stopnje, opr. št. I Ps 584/2014 z dne 19. 5. 2016. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. SFRJ, št. 38/83 in 66/89. 5 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 6 BPP 127/2018.