Jedro

V predmetni zadevi bi obsojenka lahko predlog podala najkasneje dne 20. 7. 2020, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje (točka 7), vložen pa je bil dne 8. 9. 2020, torej znatno po poteku roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP. Navedeni rok je prekluziven in z njegovim potekom pravica ugasne. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za nadomestitev kazni zapora zavrglo kot prepozen.

Izrek

I. Pritožba obsojene N.G. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenka je dolžna plačati sodno takso v znesku 30.00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom IV Kr 28978/2017 z dne 15. 9. 2020 na podlagi tretjega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot prepozen zavrglo predlog obsojene N.G. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali z zaporom ob koncu tedna.

2. Zoper ta sklep se je pritožila obsojenka iz vseh pritožbenih razlogov, kot navaja v pritožbi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog obsojenke za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali zaporom ob koncu tedna, ki ga je obsojenka vložila po svojem zagovorniku dne 8. 9. 2020, zavrglo kot prepozen iz razloga, ker je ugotovilo, da je predlog obsojenka podala še preden je začela prestajati kazen zapora, izrečeno s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti II Ks 28978/2017 z dne 3. 12. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 28978/2017 z dne 7. 4. 2020, vendar po poteku 15 dnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, po katerem smejo obsojenec, njegov zagovornik ali oseba iz drugega odstavka 367. člena ZKP vložiti predlog za izvršitev kazni zapora na enega od načinov, določenih v prvem odstavku navedene zakonske določbe. Ta rok začne teči od zadnje vročitve obsojencu oziroma njegovemu zagovorniku, če je bil prepis sodbe vročen po pravnomočnosti, kakor je to bilo v obravnavanem primeru, ko je sodba postala pravnomočna 21. 4. 2020, obsojenki pa je bila vročena 3. 7. 2020. 5. V predmetni zadevi bi obsojenka lahko predlog podala najkasneje dne 20. 7. 2020, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje (točka 7), vložen pa je bil dne 8. 9. 2020, torej znatno po poteku roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP. Navedeni rok je prekluziven in z njegovim potekom pravica ugasne. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za nadomestitev kazni zapora zavrglo kot prepozen.

6. Obsojenka v pritožbi zatrjuje, da ji prepis sodbe ni bil vročen in da nikoli ni podpisala vročilnice, ki bi to potrjevala. Pritožbenemu sodišču predlaga, da naj primerja njene podpise, ki se nahajajo na različnih listinah v spisu, ker bo zlahka ugotovilo, da je njeno pritožbeno zatrjevanje utemeljeno. Prav tako v hišni predalčnik ni prejela nobenega obvestila pošte, vsled česar je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil njen predlog vložen prepozno.

7. Tem pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je bila sodba, s katero je sodišče prve stopnje obsojenki izreklo kazen štiri mesece zapora obsojenki vročena dne 23. 12. 2019 (vročilnica priključena na list. št. 186), sodba višjega sodišča, s katerim je pritožbo obsojenke za vrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (IV Kp 28978/2017 z dne 7. 4. 2020), pa ji je bila vročena dne 3. 7. 2020. Slednja vročitev izhaja iz poročila o opravi osebne vročitve izvršitelja A.H. z dne 3. 7. 2020 (list. št. 213), v katerem je zapisano, da je izvršitelj obsojenki tega dne osebno vročil sodno pisanje. Vsi podpisi obsojenke v sodnem spisu, z izjemo podpisa na obravnavani pritožbi, so na vpogled identični. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ni podvomilo v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je predlog obsojenka podala znatno po preteku zakonskega roka, kot je to že obrazloženo.

8. Iz navedenih razlogov in ker ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenke zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Odločitev o plačilu sodne takse je posledica neuspele pritožbe in temelji na določbah prvega odstavka 98. člena in prvega odstavka 95. člena ZKP, sodna taksa pa je odmerjena po Zakonu o sodnih taksah in tar. št. 74013 Taksne tarife.