Jedro

V obravnavani zadevi ni dokazan nobeden od razlogov za retrogradno priznanje začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni. Ni dokazano, da bi bil tožnik v spornem času v bolnišnici ali tujini, niti ni zatrjeval, da bi bila osebna zdravnica odsotna in da iz tega razloga ne bi mogel zahtevati, da se imenovanemu zdravniku pravočasno poda predlog za priznanje bolniškega staleža. To pa je edino bistveno za zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 tožbeni zahtevek na odpravo toženčeve odločbe v izpodbijanem delu in ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni tudi v spornem obdobju, zakonito zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi 3. odstavek izreka drugostopenjske odločbe št. ... z dne 20. 4. 2018 in ugotovi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni tudi od 1. 3. 2018 do 5. 3. 2018, ker je presodilo, da je upravna odločba v izpodbijanem delu pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnik smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga pravilno odločitev o bolniškem staležu, saj od 1. 3. 2018 do 5. 3. 2018 ni bil zmožen za delo.

Sklicuje se na izvid z dne 26. 2. 2018, iz katerega izhaja, da je bil v postopku zdravljenja. Ta izvid je istega dne odnesel v ambulanto dr. A.A., ga oddal medicinski sestri B.B. ter jo seznanil, da ima 6. 3. 2018 tretjo blokado v predelu desne petnice. Medicinsko sestro naj bi opozoril, da je potrebno vložiti predlog na komisijo, ker 28. 2. 2018 poteče bolniški stalež, vendar mu je bilo odgovorjeno, da se še malo počaka, ker ambulanta ni prejela odločbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena s pravilnimi materialnopravnimi in prepričljivimi dejanskimi razlogi, saj je ocena izvedenih dokazov sprejeta v skladu z 8. členom ZPP.

5. V pritožbi sme stranka navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti najpozneje do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, pa še to le, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena ZPP. Da jih torej brez svoje krivde ni mogla navesti že na prvem naroku, ali če njihova opustitev ne bi zavlekla reševanja spora. Pritožnik pa navedenih ekskulpacijskih razlogov ne navaja, kaj šele izkazuje. Tudi sicer so njegove pritožbene navedbe v nasprotju z izpovedjo na obravnavi 3. 9. 2018 (list. št. 9), ko je med drugim izrecno izjavil, da se je pri svoji osebni zdravnici v zvezi s spornim bolniškim staležem zglasil 6. 3. 2018. Sicer pa v okoliščinah konkretnega primera, ko gre za spor v zvezi z retogradnim uveljavljanjem bolniškega staleža, pritožnikovo zatrjevanje, da je bil v spornem obdobju še v procesu zdravljenja ter sklicevanje na izvid z dne 26. 2. 2018, ni odločilno. Glede na 337. člen ZPP niso upoštevne niti pritožbene navedbe, da naj bi že 26. 2. 2018 v ambulanto osebne zdravnice odnesel izvid z dne 26. 2. 2018, ga izročil medicinski sestri B.B., jo seznanil, da ima 6. 3. 2018 tretjo aplikacijo oz. blokado desne petnice in da je potrebno vložiti predlog za podaljšanje bolniškega staleža, priznanega do 28. 2. 2018. Za tovrstna zatrjevanja v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil nobenega relevantnega dokaza, niti se ni udeležil glavne obravnave dne 12. 11. 2018, čeprav je bil nanjo v redu povabljen, izostanka pa ni opravičil. Prav na zadnji glavni obravnavi pred prvostopenjskim sodiščem, je bil izveden dokaz z zaslišanjem lečeče zdravnice dr. A.A. o načinu urejanja bolniškega staleža pred in po 26. 2. 2018. Torej tudi o razlogih, da je bil predlog za priznanje bolniškega staleža od 1. 3. 2018 do 5. 3. 2018 podan šele 21. 3. 2018. 6. Pravno podlago, ki jo je o vtoževani začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni za nazaj, in sicer od 1. 3. 2018 do 5. 3. 2018 pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, predstavljata 80. in 81. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)2 ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ).3 Po 232. členu POZZ zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Vendar lahko osebni zdravnik le izjemoma ugotovi zavarovančevo začasno zadržanost od dela za največ 3 dni za nazaj od dneva, ko se je zglasil pri njem, razen, če zaradi praznikov ni bil dosegljiv. Daljši bolniški stalež za nazaj sme po 232. členu POZZ priznati le imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, pa še to le v izrecno določenih primerih, in sicer: - če je bil zavarovanec v bolnišnici, ali - je zbolel v tujini in - v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika, oz. mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Prav nobeden od navedenih razlogov, ki bi lahko bili edino relevantni za pozitivno rešitev zadeve pa po bistveno pravilnih dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, v konkretnem primeru ni dokazan.

7. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča namreč izhaja, da je zaradi dg. trnasti odrastek petnice in kalcinacije bil prvi dan tožnikove zadržanosti z dela 22. 12. 2017. Dne 26. 2. 2018 mu je imenovani zdravnik priznal bolniški stalež od 17. 2. 2018 do 28. 2. 2018 in hkrati odločil, da je od 1. 3. 2018 zmožen za delo. Odločba je pravnomočna, saj v delu, ki se nanaša na ponovno delazmožnost s 1. 3. 2018, ni bila izpodbijana. Zaslišan kot stranka je tožnik na obravnavi 3. 9. 2018 sicer izpovedoval, da se je pri izbrani osebni zdravnici zglasil 6. 3. 2018, vendar je sodišče vero poklonilo pričevanju lečeče zdravnice, ki je tudi na podlagi vpisov v zdravstvenem kartonu, izpovedala, da se je 6. 3. 2018 zglasil le v ambulanti pri medicinski sestri, da je takrat prinesel odločbo o bolniškem staležu, zaključenim z 28. 2. 2018 in termin kontrolnega pregleda pri fiziatru.

Sicer pa sploh ni sporno, da je osebna zdravnica predlog za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 3. 2018 do 12. 3. 2018 podala šele 21. 3. 2018. Ta je bil s prvostopenjsko odločbo zavrnjen, z drugostopenjsko pa je bilo pritožbi delno ugodeno, tako da je bila začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni priznana od 6. 3. 2018 do 12. 3. 2018, za obdobje od 1. 3. 2018 do 5. 3. 2018 pa ob uporabi 232. člena POZZ tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno zavrnjena.

8. V obravnavani zadevi namreč ni dokazan nobeden od razlogov za retrogradno priznanje začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni. Ni dokazano, da bi bil tožnik od 1. 3. do 5. 3. 2018 v bolnišnici ali tujini, niti ni zatrjeval, da bi bila osebna zdravnica odsotna in da iz tega razloga ne bi mogel zahtevati, da se imenovanemu zdravniku pravočasno poda predlog za priznanje bolniškega staleža od 1. 3. 2018 do 5. 3. 2018. To pa je edino bistveno za zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je na podlagi 1. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)4 tožbeni zahtevek na odpravo toženčeve odločbe v izpodbijanem delu in ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni tudi od 1. 3. 2018 do 5. 3. 2018, zakonito zavrnjen. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov ostaja tudi pritožba neuspešna.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.