Jedro

V fazi odločanja o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe brez likvidacije se še ne uporablja 442. člen ZFPPIPP v tem smislu, da bi sodišče že na podlagi vloženega predloga za nadaljevanje izvršbe vsebinsko presojalo, ali je podana odgovornost družbenika za neplačane obveznosti družbe, torej ali je nadaljevanje izvršbe predlagano zoper aktivnega družbenika. Z listino iz 3. odstavka 24. člena ZIZ mora biti dokazano le, da je bila oseba, zoper katero je predlagano nadaljevanje izvršbe, v času izbrisa družbe v sodnem registru vpisana kot njen družbenik.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa odločilo, da se postopek zoper dolžnika C d.o.o., dovoljen s sklepom o izvršbi opr. št. 7 Ig 2439/2007 z dne 10. 9. 2007, prekine, v II. točki izreka pa, da se zavrne predlog za nadaljevanje izvršbe zoper R. P..

Proti II. točki izreka sklepa se je pravočasno pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dovoli nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika in direktorja družbe R. P., kot je upnik predlagal, dolžniku pa se naloži v povračilo tudi stroške v zvezi s pritožbo. Navaja, da je sicer družbenik R. P. res lastnik poslovnega deleža le do 1 %, medtem ko je lastnik vsega preostalega, torej 99 % deleža družbe, kar sama družba C d.o.o.. Gre torej za lastni delež družbe, ki za dejansko lastništvo, predvsem pa tudi pri upravljanju družbe, nima nobenega vpliva. Pravilna uporaba materialnega prava torej lastnega deleža družbe v tem primeru ne bi smela upoštevati. Dejansko je torej družbenik edini lastnik družbe C d.o.o., saj je splošno znano, da predstavlja to, da edini družbenik lastni družbi proda pretežni del svojega poslovnega deleža, le način izčrpavanja družbe oziroma način za prelivanje denarja z družbe na njenega lastnika. Ker vse navedeno izhaja iz samih listin, lahko višje sodišče enostavno spremeni izpodbijani sklep, saj so za to podani zakonski pogoji. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Izvršilni postopek je bil v konkretni zadevi prekinjen že po zakonu z dnem izbrisa prvotnega dolžnika C d.o.o. iz sodnega registra dne 22. 5. 2008 in je sklep v I. točki izreka le deklaratoren (3. točka 1. odstavka in 2. odstavek 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)). Prekinjeni postopek se nadaljuje, če so izpolnjeni pogoji iz 1. do 3. odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in iz 4. odstavka 24. člena ZIZ. Sodišče izda o nadaljevanju izvršilnega postopka sklep, ki ima naravo procesno-tehničnega sklepa, v katerem se ugotovi le, s kom se izvršilni postopek nadaljuje. V fazi odločanja o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe brez likvidacije se še ne uporablja 442. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v tem smislu, da bi sodišče že na podlagi vloženega predloga za nadaljevanje izvršbe vsebinsko presojalo, ali je podana odgovornost družbenika za neplačane obveznosti družbe, torej ali je nadaljevanje izvršbe predlagano zoper aktivnega družbenika. Z listino iz 3. odstavka 24. člena ZIZ mora biti dokazano le, da je bila oseba, zoper katero je predlagano nadaljevanje izvršbe, v času izbrisa družbe v sodnem registru vpisana kot njen družbenik.

Kljub določbi 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje odgovornost aktivnih družbenikov pravne osebe za neplačane obveznosti ob prenehanju pravne osebe, velja in se uporablja določba 56.a člena ZIZ, ki opredeljuje ugovor novega dolžnika. V skladu s to določbo namreč lahko novi dolžnik, zoper katerega se izvršba nadaljuje zaradi spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, izpodbija sklep o izvršbi z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Novemu dolžniku je treba na podlagi 5. odstavka 24. člena ZIZ vročiti sklep o izvršbi in lahko temu sklepu ugovarja z uveljavljanjem ugovornega razloga, da obveznost ni prešla nanj, ker ni bil aktivni družbenik. Presojanje odgovornosti družbenika za neplačane obveznosti ob prenehanju pravne osebe je torej v izvršilnem postopku, tako kot pred uveljavitvijo oziroma začetkom uporabe ZFPPIPP, pridržano za ugovorni postopek in je torej sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka ohranil naravo vmesnega procesno-tehničnega sklepa.

Višje sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zaradi česar ni potrebno nadaljnje opredeljevanje do utemeljenosti pritožbenih navedb, iz katerih izhaja očitek nepravilne presoje podatkov iz sodnega registra glede vpliva višine poslovnega deleža v izbrisani družbi na odgovornost družbenika za neplačane obveznosti družbe, ki je prenehala.

Višje sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).