Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru zavrženja tožbe je potrebno uporabiti splošno pravilo iz 154. člena ZPP. Tožeča stranka je v predmetni pravdi propadla, zato mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Pri tem ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna, dopustna oziroma utemeljena. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nima nobene določbe, ki bi vprašanje stroškov v pravdi urejala drugače.
1.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki II spremeni, tako da pravilno glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka na prvi stopnji v znesku 1.039,35 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila“.
2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 424,21 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.
Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrglo tožbo in toženi stranki naložilo v plačilo 257,58 EUR pravdnih stroškov. V stečajnem postopku, ki se je po vložitvi predmetne tožbe začel zoper toženo stranko, je stečajna upraviteljica isto terjatev priznala. Tožeča stranka zato nima več pravnega interesa za vodenje predmetne pravde. Zaradi priznanja terjatve v stečajnem postopku pa je tožeča stranka po vsebini dejansko uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti tiste pravdne stroške, ki so ji nastali po začetku stečajnega postopka (stroškov, ki so nastali pred tem, tožeča stranka v stečaju ni priglasila).
Zoper odločitev glede pravdnih stroškov se tožena stranka pritožuje. Meni, da je sklep nezakonit, saj je potrebno pri zavrženju tožbe upoštevati splošno pravilo o povrnitvi stroškov iz 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to je kriterij uspeha. To velja tudi v primeru, da je tožeča stranka ob vložitvi tožbe sicer imela pravni interes za tožbo, med postopkom pa je ta pravni interes prenehal, kot v obravnavani zadevi.
Pritožba je utemeljena.
Pritožba pravilno opozarja, da je v primeru zavrženja tožbe potrebno uporabiti splošno pravilo iz 154. člena ZPP. Tožeča stranka je v predmetni pravdi propadla, zato mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Pri tem ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna, dopustna oziroma utemeljena (1). Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nima nobene določbe, ki bi vprašanje stroškov v pravdi urejala drugače. Drži sicer, da je tožeča stranka v stečajnem postopku uspela, vendar gre za drug postopek in niti ZPP niti ZFPPIPP ne dajeta podlage za odločanje o stroških na podlagi uspeha v drugem postopku. Pritožbeno sodišče le dodaja, da bi v obravnavani zadevi tožeča stranka lahko dosegla povrnitev stroškov, če bi tožbo po priznanju terjatve v stečajnem postopku takoj umaknila (iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bila terjatev priznana že 6.7.2012). Pritožbeno sodišče se zaveda, da je sodna praksa glede tega vprašanja različna in da v bazi sodnih odločb obstajajo tudi drugačne odločbe, vendar na podlagi gornjih razlogov meni, da edino podlago za odločanje o pravdnih stroških predstavljajo določbe ZPP in da v ZPP ni nobene določbe, po kateri bi uspeh strank lahko presojali tudi glede na uspeh v drugih postopkih.
Pritožbeno sodišče sicer dopušča možnost, da bi bila v posameznih primerih glede na konkretne okoliščine odločitev lahko tudi drugačna. Pri tem se tudi ni opredeljevalo do možnosti uporabe 156. člena ZPP (povrnitve krivdno povzročenih stroškov), ker nobena od strank ni podala ustreznega predloga, tudi sicer pa je ta določba le dopolnilni kriterij za porazdelitev stroškov, zato le v izjemnih primerih nudi podlago za odločitev o celotnih stroških postopka na podlagi krivdnega načela (2).
Tožena stranka je ob upoštevanju določb154. in 155. člena ZPP upravičena do povrnitve naslednjih pravdnih stroškov: za sodne takse (100,50 EUR) in za nagrado za zastopanje (za sestavo odgovora na tožbo, za zastopanje na dveh narokih s trajanjem, za materialne stroške in za DDV, skupaj 938,85 EUR). Tožeča stranka mora tako toženi povrniti 1.039,35 EUR stroškov postopka na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in sklep o stroških ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).
Ker je tožena stranka uspela s pritožbo, ji mora tožeča stranka povrniti tudi potrebne stroške pritožbenega postopka v znesku 424,21 EUR (nagrada za sestavo pritožbe in za materialne stroške, oboje povečano za DDV, skupaj torej 424,21 EUR).
op. št. 1: primerjaj N. Betteto v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2005, stran 30. op. št. 2: ibid. stran 41-42.