Jedro

Pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je pravnomočno končan kazenski postopek.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je z v uvodu navedenim sklepom odločil, da se ugovori zagovornika obdolženega A. G., odvetnika S. P., zagovornika obdolženega V. O., odvetnika I. K., obdolženega A. G. in obdolženega V. O. zavrnejo kot neutemeljeni.

2. Zoper sklep je zagovornik obtoženega V. O. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Vrhovnemu sodišču RS predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se obtožba ne dopusti in se kazenski postopek ustavi, oziroma izpodbijani sklep razveljavi.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

4. Po prvem odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v primerih, naštetih v točkah od 1 do 3 istega odstavka. Zahtevo za varstvo zakonitosti je tako mogoče vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo praviloma šele potem, ko je kazenski postopek v zadevi pravnomočno končan. Izjema od tega pravila je predpisana v četrtem odstavku 420. člena ZKP, ki dovoljuje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom zoper pravnomočno odločbo o odreditvi ali podaljšanju pripora.

5. Pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je tako pravnomočno končan kazenski postopek. V obravnavanem primeru pa je zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo dne 6. 2. 2012, med kazenskim postopkom. Ker zagovornik po navedenem ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče zahtevo na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 422. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.