Up-68/00

26. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Zavod za prestajanje kazni zapora Ž. pri Z. na seji senata dne 26. septembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. za "preklic stranske kazni izgona tujca iz države" se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik je dne 28. 2. 2000 Ustavnemu sodišču posredoval vlogo iz katere izhaja, da "se obrača na pristojno Ustavno sodišče, da mu prekliče stransko kazen izgona tujca iz države".

Navaja, da v Republiki Sloveniji živi že 17 let, je redno zaposlen pri podjetju V., ustvaril si je družino, trenutno pa je na prestajanju zaporne kazni. V ustavni pritožbi pritožnik tudi navaja, da ima invalidno ženo, ki je državljanka Republike Slovenije in sedaj sama skrbi za majhnega otroka, poleg tega pa ponovno pričakuje otroka, in da v Republiki Sloveniji živi veliko tujcev, ki so bili kaznovani zaradi storitve hudih kaznivih dejanj, pa jim ni bila izrečena stranska kazen izgona tujca iz države. Pritožnik predlaga, naj mu Ustavno sodišče, odpravi izrečeno stransko kazen izgona tujca iz države in omogoči normalno bivanje v Republiki Sloveniji.

Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Iz navedene določbe izhaja, da Ustavno sodišče za presojo o tem, ali je bila posamezniku z odločitvijo sodišča kršena človekova pravica, potrebuje temeljne podatke in listine. Te podatke lahko Ustavnemu sodišču posreduje le tisti, ki kršitev človekovih pravic zatrjuje, sam ali prek svojega pooblaščenca. Zato se od pritožnika (ali tistega, ki ga on pooblasti) pričakuje, da Ustavnemu sodišču sporoči podatke, ki jih to od njega zahteva, in s tem omogoči vsebinsko presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

Pritožnikova vloga z dne 22. 2. 2000, ki je prispela na Ustavno sodišče dne 28. 2. 2000 je bila tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik ni konkretno navedel, katere posamične akte spodbija, niti ni predložil njegovih kopij, ravno tako pa ni navedel, katere človekove pravice naj bi mu bile kršene, in dejstev, ki bi kršitve utemeljevala. Prav tako pa ni izkazal, da je ustavna pritožba pravočasna. Zato ga je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS dne 1. 3. 2000 pozvalo, naj jo v roku štirinajst dni dopolni z navedbo podatkov in predložitvijo listin, kot jih zahteva 53. člen ZUstS. Opozorilo ga je tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnil.

Pritožnik je poziv Ustavnega sodišča prejel dne 3. 3. 2000.

Pred potekom roka za dopolnitev vloge je pritožnik dne 14. 3. 2000 vlogo dopolnil, vendar ne v skladu z zahtevami ZUstS (priložil je kopijo svoje pogodbe o zaposlitvi in odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije).

V dopolnitvi vloge je prosil za podaljšanje roka za dopolnitev ustavne pritožbe vsaj do 28. 3. 2000, vendar vloge ne v tem roku ne kasneje ni dopolnil.

Ker pritožnik vloge kljub pozivu Ustavnega sodišča ni dopolnil v skladu z zahtevami ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Pritožnikova vloga je kljub dopolnitvi ostala tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik niti ni konkretno navedel, katere posamične akte izpodbija, niti ni ustavni pritožbi priložil njihovih kopij. Dejstvo, da sodnih odločb nima pri sebi, ga ne obvezuje obveznosti, da jih priloži ustavni pritožbi, saj bi lahko kadarkoli pridobil njihove kopije. Poleg tega pa pritožnik v ustavni pritožbi in kasnejši dopolnitvi ni navedel niti katere človekove pravice naj bi mu bile kršene, niti dejstev, ki bi kršitve utemeljevala. Ker Ustavno sodišče od pritožnika ni prejelo temeljnih podatkov in listin, potrebnih za preizkus ustavne pritožbe, ni moglo opraviti temeljne presoje o tem ali je bilo z izrekom stranske kazni izgona tujca iz države poseženo v katerekoli pritožnikove ustavne pravice.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Lojze Ude.

Predsednica senata dr. Mirjam Škrk