Jedro

13. čl. Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku določa, da zaposlenim izplača nadomestilo plače delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 2. točki r a z v e l j a v i in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu dr. N.Č. priznalo nagrado za podano izvedensko mnenje v bruto znesku 29.700,00 SIT ter potne stroške v neto znesku 17.761,00 SIT, kar se skupaj s prispevki izplača iz predujma tožeče stranke (1. in 3. točka izreka), račun Univerze z dne 5.10.2006 za izplačilo nadomestila plače izvedencu v znesku 15.874,70 SIT pa je zavrnilo (2. točka izreka). Za izplačilo stroškov pod 1. in 2. točko izreka sklepa je tožeči stranki naložilo, da je dolžna založiti še 25.000,00 SIT dodatnega predujma (4. točka izreka).

Zoper 2. točko izpodbijanega sklepa se pritožuje Univerza in navaja, da se je dr. N.Č. 5.10.2006 udeležil zaslišanja kot izvedenec v obravnavani pravdni zadevi. Zaradi odsotnosti z dela (5 ur) so izstavili račun v višini izgubljenega zaslužka oz. nadomestila plače v višini 15.874,70 SIT (5 ur po 3.174,94 SIT). Sodišče stroškov ni priznalo. To je prvi takšen primer, saj je njihov sodelavec dr. N.Č. letno prisoten na več kot 50-ih narokih in do sedaj še v nobeni zadevi niso bili zavrnjeni priglašeni stroški nadomestila plače oz. izgubljenega zaslužka. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v poglavju o nagradi in povrnitvi stroškov jasno tolmači vrste stroškov in tudi, do kakšnih stroškov je izvedenec oz. njegov delodajalec upravičen. Očitno sodišče napačno tolmači navedene določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, zato se zoper sklep v izpodbijanem delu pritožuje.

Pritožba je utemeljena.

Zmotna je izpodbijana odločitev o zavrnitvi dela priglašenih stroškov izvedenca, ker naj bi te ne priglasil izvedenec, katerega je v pravdi imenovalo sodišče. Iz vloge - stroškovnika (list. 133, 134 spisa) s priloženim računom Univerze je razvidno, da se očitno predlaga kot način poravnave priglašenih stroškov (v skladu s 40. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/02 s spremembami) je izvedenec upravičen do stroškov, in sicer potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče, nadomestila plače oz. izgubljenega zaslužka in materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom, na to pritožba pravilno opozarja) tako, da se nagrada in potni stroški nakažejo na osebni račun izvedenca, nadomestilo plače pa na račun Univerze. To pa je tudi v skladu s 13. čl. Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003), ki določa, da zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba, zavod... ali drug delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Sodišče povrne izplačano nadomestilo plače delodajalcu v skladu s 3. odst. 242. čl. ZPP. Glede povračila stroškov in nagrade za izvedence pa veljajo v skladu z 2. odst. 249. čl. ZPP smiselno določbe 2. in 3. odst. 242. čl. ZPP. Pritožba je zato utemeljena in ji je pritožbeno sodišče ugodilo, sklep v izpodbijani 2. točki razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj zaradi zmotne odločitve o neupravičenosti teh stroškov, le-teh (še) ni presojalo (3. tč. 365. čl. ZPP).