Jedro

Po določbi 19. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Navedeni izključitveni pogoj pa velja za vse prosilce, ne glede na siceršnje izpolnjevanje drugih pogojev, saj zakon izrecno določa, da se ne glede na določbe tega zakona brezplačna pravna pomoč ne odobri, kolikor vrednost premoženja presega navedeni cenzus, torej velja tudi v primerih, ko gre za prosilce po 2. odst. 12. člena ZBPP, torej za prejemnike denarne socialne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča A, Organa za brezplačno pravno pomoč št. ... z dne 16. 9. 2005 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je uveljavljal brezplačno pravo pomoč za vložitev tožbe zoper Zavarovalnico B zaradi plačila odškodnine ter zaradi vložitve tožbe za razvezo zakonske zveze. V postopku je tožena stranka ugotovila, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, zaradi česar izpolnjuje premoženjski pogoj za dodelitev izredne brezplačne pomoči. Po presoji tožene stranke pa tožnik ne izpolnjuje objektivnega oz. vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede vložitve tožbe zoper Zavarovalnico B zaradi plačila odškodnine v zvezi z nego in oskrbo tožnikovega strica, ki se je poškodoval v prometni nezgodi dne 31. 3. 1998, tožena stranka meni, da navedeni zahtevek nima verjetnega izgleda za uspeh. Zavarovalnica B je namreč njegov izvensodni zahtevek zavrnila, ker je tožnik na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju s strani strica že prejel odmeno za nudeno oskrbo. Enako meni tudi tožena stranka, saj je tožnik po pogodbi o dosmrtnem preživljanju prejel premoženjsko vrednost, ki sta jo stranki ocenili na 4,000.000,00 SIT, pri čemer je izrecno navedeno, da se ta vrednost poračuna s stroški dosedanje in bodoče oskrbe preživljanca. Tožnik je torej materialne (dosedanje in bodoče) stroške poračunal z vrednostjo prejetega premoženja, zaradi česar njegova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Glede tožbe za razvezo zakonske zveze pa je tožena stranka mnenja, da pričakovani izid zadeve za tožnika ni življenjskega pomena, saj tožnik že 4 leta ne živi skupaj z ženo, njun sin pa je star 20 let in živi pri stari mami. Kolikor bi to bilo življenjskega pomena za tožnika, bi razvezo uveljavljal že prej. S tem pa ni podan pogoj iz 24. člena ZBPP, zato je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka njegovo vlogo obravnavala nekorektno ter da se ni poglobila v zadevo. V obrazložitvi odločbe navaja napačna dejstva, saj ni oskrboval sina, temveč strica. Tudi iz notarskega zapisa pogodbe ne izhaja, da bi naj prejeti znesek po pogodbi zadostoval za oskrbo za nazaj, temveč je iz pogodbe razvidno, da je zapuščina za oskrbo za naprej, to je od 1. 10. 2003 dalje. Meni, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh, zato je odločitev tožene stranke nepravilna. Tudi v primeru razveze zakonske zveze ni zadeva nejasna in je nujno potrebno, da se mu prizna BPP, da se lahko razveže z dosedanjo ženo. Tožena stranka pa tudi ni izdala svoje odločbe v predpisanem 30 dnevnem roku. Meni, da ima po ustavi vsak pravico do sodnega varstva, kdor si to ne more sam zagotoviti, mu to zagotavlja proračun. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so trditve tožeče stranke zavajajoče in nepravilne. Iz notarskega zapisa izhaja, da se vrednost premoženja po pogodbi o dosmrtnem preživljanju poračuna s stroški dosedanje in bodoče oskrbe preživljanca, torej tudi za nazaj. Prav tako po njenem mnenju ni pogojev, da bi se stroški razveze krili iz proračuna na podlagi ZBPP, kar pa ne pomeni, da tožnik nima pravice do razveze. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa je priglasil udeležbo v tem postopku.

Tožba je utemeljena iz razlogov, ki jih v nadaljevanju navaja sodišče: Po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 48/2001, ZBPP) se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli upravičencu, ki izpolnjuje subjektivni pogoj, ki se nanaša na finančni položaj prosilca ter objektivni ali stvarni pogoj, ki se nanaša na postopek, za katerega prosi za brezplačno pravno pomoč. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.

Po določbi 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Po določbi 2. odst. istega člena pa se finančni položaj prosila ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč). V obravnavanem primeru je tožena stranka na podlagi odločbe Centra za socialno delo C z dne 10. 6. 2005, s katero je bila tožniku priznana pravica do denarne socialne pomoči v višin 46.981,00 SIT za čas od 1. 7. 2005 do 30. 9. 2005, zaključila, da tožnik izpolnjuje premoženjski pogoj za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožena stranka v zvezi s premoženjskim stanjem tožnika pribavila zemljiško-knjižne izpiske, iz katerih je razvidno, da je tožnik lastnik oz. solastnik večjega števila zemljiških parcel. Navedene nepremičnine je pridobil na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 1. 10. 2003, iz katere pa je razvidno, da sta pogodbeni stranki vrednost vseh nepremičnin in ostalega premoženja po pogodbi ocenili na znesek 4,000.000,00 SIT. Prav tako je iz pogodbe in zemljiško-knjižnih izpiskov razvidno, da nepremičnine obsegajo tako kmetijska zemljišča kot tudi stavbna zemljišča, ter stanovanjski in gospodarski objekt. Navedenih dejstev pa tožena stranka, čeprav je razpolagala z ustreznimi uradnimi evidencami iz zemljiške knjige, v postopku ni upoštevala. Po določbi 19. člena ZBPP pa se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Navedeni izključitveni pogoj pa velja za vse prosilce, ne glede na siceršnje izpolnjevanje drugih pogojev, saj zakon izrecno določa, da se ne glede na določbe tega zakona brezplačna pravna pomoč ne odobri, kolikor vrednost premoženja presega navedeni cenzus, torej velja tudi v primerih, ko prosilec sicer izpolnjuje finančni (dohodkovni) pogoj. Prav tako po presoji sodišča navedeni izključitveni pogoj velja tudi za prosilce po 2. odst. 12. člena ZBPP, torej za prejemnike denarne socialne pomoči. Ker je tožena stranka v postopku napačno uporabila materialni predpis, je v posledici tega ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Člen 19 ZBPP namreč tudi določa izjeme glede premoženja oziroma določeno premoženje izvzema iz premoženja, ki se upošteva pri navedenem pogoju. Tako je med drugim izvzeto premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka (kmetijska zemljišča) in stanovanje, v katerem prosilec živi in, ki ustreza merilom, ki jih zakon določa kot primerno stanovanje. Po zemljiško-knjižnih podatkih pa je tožnik lastnik oz. solastnik kmetijskih zemljišč ter stavbnega zemljišča, po lastnih navedba pa tudi lastnik stanovanjske hiše, v kateri živi. Do navedenih okoliščin pa se tožena stranka ni opredelila in ni ugotavljala, ali pri tem gre premoženje v smislu 1. odst. 19. člena ZBPP ali ne. Sodišče je zato iz navedenega razloga odpravilo izpodbijano odločbo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka razjasniti, s kakšnim premoženjem razpolaga tožnik ter, ali se to premoženje upošteva po navedeni določbi ZBPP. Po ugotovitvi navedenih okoliščin pa bo v primeru, da tožnikovo premoženje ne presega višine 20 minimalnih plač, presodila še tožbene ugovore, ki se nanašajo na presojo izpolnjevanja objektivnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V zvezi s tem pa sodišče tožniku še pojasnjuje, da sicer nima pomislekov glede pravilnosti ugotovitve tožene stranke, da zadeva, za katero uveljavlja brezplačno pravno pomoč in se nanaša na uveljavljanje odškodnine do Zavarovalnice B, nima verjetnega izgleda za uspeh.

Po vsem navedenem je sodišče tožbi ugodilo iz razlogov, ki jih je navedlo v obrazložitvi te sodbe in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke 1. odst. 60. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97, 70/00). Tožena stranka je dolžna izdati nov upravni akt v roku tridesetih dni od pravnomočnosti te sodbe, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča.