Jedro

Pravici stranke, da se v postopku izjavi, na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo pomembnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek, s katerim je zahteval od tožene stranke plačilo še dodatnih 2,100.000,00 SIT iz naslova nesreče pri delu z dne 17.12.1989. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožniku z dne 30.4.1991 izplačanim zneskom 65.000,00 dinarjev in valoriziranim na dan 1.8.2000 - na znesek 825.628,00 SIT priznana pravična denarna odškodnina.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije očita sodišču prve in druge stopnje, da je plačana akontacija odškodnine valorizirana v nasprotju z zakonom in dosedanjo sodno prakso. Namesto uveljavljenega načina valoriziracije z indeksom zvišanja življenjskih stroškov, je sodišče uporabilo izračun zakonitih zamudnih obresti. To pa pomeni zmotno uporabo materialnega prava. V pritožbi je tožnik takšno ravnanje izrecno grajal, vendar sodišče druge stopnje tega ugovora ni obravnavalo in nanj obrazloženo ni odgovorilo. Zato je podana ne samo bistvena kršitev določb pravdnega postopka, temveč tudi kršitev načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP preizkusi revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijski očitek, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe o zmotnem načinu obračuna valorizacije tožniku plačane akontacije odškodnine, je utemeljen. Po določbi 2. odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. V obrazložitvi sodbe pa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti (1. odstavek 360. člena ZPP).

V tem določilu je enako kot v določbi 4. odstavka 324. člena ZPP vsebovano ustavno načelo iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, da se mora pravdni postopek voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice in interese. S tem temelji na spoštovanju človekove osebnosti, saj zagotavlja vsakomur možnost priti do besede v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese, in tako preprečuje, da bi človek postal le predmet postopka. Stranki in vsakemu, ki ima enak položaj kot stranka, mora zato biti omogočeno, da navaja argumente za svoja stališča, da se v sporu izjavi tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, pa na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo pomembnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.

Sodišče prve stopnje je opravilo valorizacijo z zavarovalno pogodbo dogovorjene zavarovalne vsote (68.360,00 tedanjih dinarjev) na znesek 600.000,00 tolarjev na ta način, da je od te vsote obračunalo zakonite zamudne obresti. Ker je bila valorizacija opravljena na način, ki ga sodišča doslej niso uporabljala, je tožeča stranka takemu načinu izračuna valorizacije v pritožbi izrecno ugovarjala. Glede na to, da prvostopno sodišče v svoji obrazložitvi ni navedlo razlogov za uporabo drugačne metode valorizacije, kot je bila upoštevana v dosedanji sodni praksi, bi moralo sodišče druge stopnje te pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena, presoditi. S tem, ko pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbeno grajo, da se pri valorizaciji upošteva indeks porasta cen na drobno, ni preizkusilo sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so bili navedeni v pritožbi, in je kršilo določbo 2. odstavka 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 360. člena ZPP. To pa je moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.

Na podlagi 1. odstavka 379. člena ZPP je zato revizijsko sodišče razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in vrnilo zadevo temu sodišču v novo sojenje.