Jedro

Po določbi 2. odstavka 94. čl. ZVDZ ugotovi izid volitev v državni zbor na državni ravni republiška volilna komisija, ki o tem sestavi zapisnik. Ta zapisnik ni ena od odločitev, zoper katero se lahko vloži pritožba pri Vrhovnem sodišču RS po določbah od 103. do 109. čl. ZVDZ.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik s tožbo izpodbija zapisnik (poročilo) Republiške volilne komisije z dne 18.11.1996. Navaja, da je z navedenim zapisnikom toženi organ odločil o tem, kateri kandidati, ki so nastopili na volitvah 10.11.1996, so bili izvoljeni kot poslanci v državni zbor in katerim kandidatom so pripadli poslanski mandati na podlagi druge delitve v skladu z 92. členom zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju: ZVDZ, Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95). Napadeno poročilo je dokončni posamični akt, zoper katerega ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Iz poročila izhaja kršitev z ustavo zajamčene enakosti pasivne volilne pravice iz 43. člena ustave Republike Slovenije. Zato je podana podlaga, da o tožbi v upravnem sporu odloči Vrhovno sodišče RS v skladu z 2. odstavkom 157. člena ustave RS in 46. členom zakona o upravnih sporih (v nadaljevanju: ZUS). Tožnikova z ustavo zajamčena pravica je bila kršena zaradi protiustavne določbe 92. člena ZVDZ, katerega vsebino povzema. Navaja, da je zaradi ureditve po navedeni zakonski določbi bilo potrebnih za en mandat določene stranke drugačno število glasov volivcev kot za en mandat druge stranke. Kršena pa ni le enakost volilne pravice vseh volivk in volivcev, marveč je kršena tudi pasivna volilna pravica kandidatov. Tožnik zaradi navedene zakonske določbe kot 26. kandidat po vrstnem redu ni bil izvoljen, zaradi česar je bila kršena njegova ustavna pravica iz 43. člena ustave RS. Predlaga, da sodišče poročilo toženega organa razveljavi.

Tožbo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

Varstvo volilne pravice pri volitvah v državni zbor ureja XII. poglavje ZVDZ (103. do 109. člena). Med drugimi pravnimi sredstvi za varstvo volilne pravice predvideva določba 105. člena ZVDZ tudi možnost pritožbe na sodišče, pristojno za upravne spore. Po navedeni določbi se takšna pritožba lahko vloži zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije volilne enote, s katero je ta odločila o ugovoru zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ter zoper odločbo republiške volilne komisije, s katero je ta razveljavila ali spremenila odločbo volilne komisije volilne enote izdane v postopku potrjevanja list kandidatov. Odločitev, po kateri naj bi po zatrjevanju tožnika prišlo do kršitve tožnikove ustavne pravice zaradi uporabe zakonske določbe, za katero tožnik trdi, da je v nasprotju z ustavo RS, pa ne predstavlja nobene od navedenih odločb, ki so taksativno naštete v 105. členu ZVDZ, s katerim so določene pristojnosti tega sodišča za pravna sredstva pri varstvu volilne pravice.

Po določbi 2. odstavka 94. člena ZVDZ ugotovi izid volitev v državni zbor na državni ravni republiška volilna komisija, ki o tem sestavi zapisnik. Ta zapisnik ni ena od odločitev, zoper katere se lahko vloži pritožba pri tem sodišču po določbah od 103. do 109. člena ZVDZ.

Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na državni zbor (109. člen ZVDZ), ki odloča o pritožbi ob potrditvi poslanskih mandatov. Zoper odločitev državnega zbora pa lahko isti upravičenec, ki je vložil pritožbo na državni zbor, vloži ustavno pritožbo na Ustavno sodišče RS (1. odstavek 69. člena zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94).

Glede na to, da zapisnik ali poročilo tožene stranke o izidu volitev tudi ni posamični akt iz 2. odstavka 157. člena ustave RS, pač pa dokončni posamični akt iz 1. odstavka 157. člena ustave RS, zoper katerega pa je po 109. členu ZVDZ predvideno posebno pravno varstvo - pritožba na državni zbor, ki izključuje tožbo v upravnem sporu, navedeno pomeni, da izpodbijani zapisnik ali izpodbijano poročilo ni akt, zoper katerega bi bilo dopustno sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo kot nedovoljeno zavrglo ob primerni uporabi določbe 2. točke 1. odstavka 30. člena ZUS, ki ga je smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).