Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 785/2012

ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.785.2012 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

zamudna sodba vročanje pisanj pravna oseba osebna vročitev
Višje delovno in socialno sodišče
6. september 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Toženi stranki (pravni osebi) je bila tožba s pozivom naj nanjo odgovori pravilno vročena tako, da je bila izročena osebi, ki je pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati odpravnino v znesku 915,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2009 dalje do plačila; neto znesek odškodnine, obračunan od bruto zneska 1.089,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2009 dalje do plačila ter od navedenega bruto zneska obračunati in odvesti pripadajoče davke in prispevke; obračunati regres za letni dopust za leto 2009 v bruto znesku 686,00 EUR, odvesti akontacijo dohodnine in izplačati neto znesek regresa v višini 576,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 dalje do plačila; za čas od 1. 2. 2011 do 30. 4. 2011 izplačati razliko v plači skupaj s stroški prehrane in prevoza, v znesku 967,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2011 dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo. Kar je zahteval tožnik več ali drugače, to je plačilo zneska odpravnine v znesku 174,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zakonske zamudne obresti od priznanega neto zneska odpravnine in odškodnine za 10. 11. 2009, izplačilo razlike med bruto in neto zneskom odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, izplačilo regresa v znesku 11,76 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zakonske zamudne obresti od priznanega neto zneska regresa za 1. 7. 2009, je zavrnilo.

Zoper navedeno zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka in navaja, da je tožbo prejel vročeno šele po izteku pritožbenega roka in nanjo ni imel možnosti odgovoriti. Priporočeno pošiljko je na pošti …. prevzela A.A., ki pa ji je v podjetju prenehalo delovno razmerje 1. 3. 2012. Priporočeno pošto je prinesla v podjetje ter jo odložila v predalnik, ne da bi kogarkoli obvestila ali mu izročila pošto. V pritožbi navaja, da so se z vsemi delavci, vključno s tožnikom, dogovorili, da bo podjetje izplačalo razlike v plačah in regres brez zamudnih obresti, ko bo likvidno. Tožnik je imel za razliko od drugih delavcev pri toženi stranki še možnost delati v letu 2011 s polovičnim delovnim časom, zato je njegova tožba neutemeljena in v nasprotju z dogovorom, prav tako pa tudi ni poštena, saj je tožnik toženi stranki povzročil v času njegove zaposlitve materialno škodo v višini cca. 4.800,00 EUR, o kateri pri toženi stranki obstaja tudi listinska dokumentacija in v kolikor bo tožnik vztrajal pri tožbi bo tožena stranka prav tako zahteval povrnitev nastale materialne škode. Tožena stranka je z ostalimi delavci dosegla dogovor in delavci so se strinjali, da razlog za izgubo ni na strani tožene stranke saj so morali izpolnjevati štiri letne pogodbene obveznosti iz javnih razpisov, kljub recesiji in dvigu stroškov ter na ta način v letih od 2008 do 2010 pridelali cca. 160.000,00 EUR finančne izgube, zato tudi niso bili v stanju izplačati plač delavcem. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in ji da možnost, da na tožbo odgovori.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 45/2008) je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Vse pritožbene navedbe, razen navedbe o nepravilni vročitvi tožbe v odgovor, se dejansko nanašajo na uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ni dopustno glede na 2. odstavek 338. člena ZPP, ki izrecno določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb o dogovoru, ki naj bi ga tožena stranka sklenila z zaposlenimi in tožnikom.

Tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni tudi preostali pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, zakonito izdalo izpodbijano zamudno sodbo. Prvi odstavek 318. člena ZPP namreč določa, da sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji: - da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; - da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morajo razpolagati; - da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedeni v tožbi; - da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da ni mogla pravočasno odgovoriti na tožbo, ker ji tožba ni bila osebno vročena (direktorju tožene stranke), in ker je pošiljko (tožbo) na pošti prevzela A.A., ki pa v spornem času ni bila več zaposlena pri toženi stranki. Hkrati pa tožena stranka priznava, da je A.A. pošiljko prinesla v prostore tožene stranke in jo tam tudi odložila.

Neutemeljeno se tožena stranka sklicuje, da ji pošiljka ni bila pravilno vročena, ker ni bila vročena direktorju tožene stranke osebno in zato ni imela možnosti podati odgovor na tožbo. Iz vročilnice je razvidno, da je pooblaščena oseba tožene stranke dne 24. 4. 2012 sprejela tožbo s pozivom, da tožena stranka odgovori na tožbo v roku 30 dni ter je bila opozorjena na posledice, v kolikor v tem roku ne bo podala odgovora na tožbo. Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, ko je to navedeno na vročilnici. Očitno je bila A.A. pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk in tudi navedeno poštno pošiljko (tožba z dne 6. 4. 2012) je na pošti prevzela A.A, kar tožena stranka tudi sam priznava. Pošiljko pa je A.A. prinesla tudi v prostore tožene stranke. Navedeno pa je bistveno za odločitev o tem, ali je bila poštna pošiljka (tožba) pravilno vročena toženi stranki.

V skladu z določbami 133. člena ZPP se državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pismo izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni ali poslovnem prostoru ali na sedežu. Tožena stranka napačno tolmači, da predstavlja osebno vročitev le vročitev direktorju tožene stranke osebno. Očitno je bila delavka, ki je prevzela sporno pošiljko na pošti pooblaščena za dvig poštnih pošiljk tožene stranke in na to ne vpliva niti morebitno prenehanje delovnega razmerja delavke. Tožena stranka pa niti ni trdila, da je A.A. prenehalo pooblastilo na podlagi 77. in 79. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2011 in 40/2007). Notranje poslovanje s pošto v okviru tožene stranke po pravilno opravljeni vročitvi, pa ne more vplivati na tek rokov za odgovor na tožbo. Torej dejstvo, da A.A. sporne pošiljke ni izročila osebno direktorju tožene stranke ne vpliva na zakonitost osebne vročitve.

Ker je bila vročitev opravljena po pravilih o osebni vročitvi, se šteje, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila in je zato sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe v skladu s 1. odstavkom 318. člena ZPP pravilno izdalo navedeno zamudno sodbo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia