Jedro

Po 66. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva smiselno uporabljajo določbe postopka o postavitvi pod skrbništvo. Tako se uporablja tudi določba drugega odstavka 57. člena ZNP-1, ki priznava procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga tudi osebi, na katero se postopek nanaša. Smiselna uporaba te določbe pomeni, da tudi v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva takšna oseba lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je tako, je Vrhovno sodišče o laični pritožbi predlagatelja vsebinsko odločalo.

Predlog za izločitev se nanaša na izločitev štirih sodnikov. Izločitev treh sodnikov predlagatelj zahteva zato, ker so pred tem sprejeli za predlagatelja neugodno odločitev, predloga za izločitev višje sodnice C. C. pa predlagatelj ni konkretiziral. Predlagatelj torej, kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, v resnici izraža nezadovoljstvo z vsebino odločitev v predhodnih zadevah. Za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti so na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva in ne institut izločitve sodnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je podpredsednica Višjega sodišča v Ljubljani zavrnila predlagateljevo zahtevo za izločitev višjih sodnic A. A., B. B., C. C. in višjega sodnika D. D..

2. Zoper ta sklep predlagatelj vlaga laično pritožbo. Navaja, da je bil njegov predlog zavrnjen brez upoštevanja dokazov. Izpodbijani sklep je izdala sodnica, ki je v kazenskih postopkih uvedla protizakonito in protiustavno sodno prakso, po kateri se zavrže pritožba, ki jo poda oseba z delno poslovno sposobnostjo brez seznanitve in poziva skrbniku, da se o pritožbi izjavi, v konkretnem primeru celo brez postavitve začasnega skrbnika. Navaja, da odvzem poslovne sposobnosti temelji na kaznivih dejanjih, da je žrtev vsesplošnega nasilništva, in zato Vrhovno sodišče prosi za mednarodno zaščito. Navaja, da je v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani oropan za lastno premoženje in za dedovanje po starših, da na podlagi nezakonitih odločb na njegovo premoženje teče izvršba, da je njegova delavnica z opremo od leta 2006 zapečatena, v zadnji poplavi pa je bila uničena. Opozarja, da je brez dohodkov in je zato neresnična izjava sodnice A. A., da ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do brezplačnega odvetnika. Predlaga, naj se opravi nadzor nad sodišči v Ljubljani, Kopru, Domžalah in Kamniku.

3. Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 66. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva smiselno uporabljajo določbe postopka o postavitvi pod skrbništvo. Tako se uporablja tudi določba drugega odstavka 57. člena ZNP-1, ki priznava procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga tudi osebi, na katero se postopek nanaša. Smiselna uporaba te določbe pomeni, da tudi v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva takšna oseba lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je tako, je Vrhovno sodišče o laični pritožbi predlagatelja vsebinsko odločalo.1

6. Predlagateljeve navedbe je mogoče subsumirati v zatrjevanje takoimenovanega odklonitvenega razloga, ki ga Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)2 v 6. točki 70. člena opredeljuje z generalno klavzulo: sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Gre za okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnika.

7. Predlog za izločitev se nanaša na izločitev štirih sodnikov. Izločitev treh sodnikov predlagatelj zahteva zato, ker so pred tem sprejeli za predlagatelja neugodno odločitev, predloga za izločitev višje sodnice C. C. pa predlagatelj ni konkretiziral. Predlagatelj torej, kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, v resnici izraža nezadovoljstvo z vsebino odločitev v predhodnih zadevah. Za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti so na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva in ne institut izločitve sodnika.

8. Tudi splošen občutek pristranskosti ne more biti razlog za izločitev sodnika. Dvom o nepristranskosti sodnika mora biti upravičen v objektivnem smislu. Tako je pravilna presoja podpredsednice Višjega sodišča v Ljubljani, da predlagatelj ni izkazal okoliščin, ki bi vzbujale objektivno upravičen dvom o nepristranskosti višjih sodnikov. Zato je pravilna odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev.

9. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Vrhovno sodišče je enako odločilo tudi v sklepu I R 79/2018 z dne 24. 5. 2018. 2 Po 42. členu ZNP-1 se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ZNP-1 ne določa drugače.