Jedro

Ker niti sklep o začasni prerazporeditvi delovnega časa niti zatrjevane posledice niso bile predmet stavkovih zahtev po sklepu stavkovnega odbora o začetku stavke, stavka ni bila dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po dopolnitvi postopka iz razveljavitvenega sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1110/2001-12 ponovno ugotovilo, da je sklep stavkovnega odbora udeleženega podjetja o začetku stavke z dne 3.12.1998, s katerim je napovedal stavko za dne 11.12.1998 in od tega dne dalje, nezakonit. Ugotovilo je, da stavka ni dovoljena za uresničitev posamičnih pravic oziroma obveznosti delavcev - na kar se v obravnavani zadevi nanašajo stavkovne zadeve udeleženca (odprava suspenzov in umik zahtev za uvedbo disciplinskega postopka) - saj se lahko organizira le za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in skupinskih interesov iz dela (1. člen Zakona o stavki - Uradni list SFRJ, št. 23/91 - ZStav). Hkrati je ugotovilo, da uvedba disciplinskih postopkov in začasna odstranitev delavk z dela ni posledica nespoštovanja predlagatelja do podpisanega dogovora o stavkovnih zahtevah na dan 16.11.1998. Sodišče druge stopnje je pritožbo udeleženega stavkovnega odbora zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je nasprotni udeleženec vložil revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V obrazložitvi navaja, da je pritožbeno sodišče s svojo presojo, da so bili izdani ukrepi o začasni odstranitvi z dela nekaterim delavcem in proti njim zahtevana uvedba disciplinskih postopkov, posledica njihovih neupravičenih izostankov dne 28.11.1998 - ko je bila odrejena delovna obveznost na podlagi novega razporeda delovnega časa - bistveno kršilo določbe postopka. Takšen zaključek sodišča druge stopnje je po navedbah revizije v izrecnem nasprotju z vsebino zahtev za uvedbo disciplinskih postopkov zaradi neupravičenih izostankov, ne samo za dne 28.11.1998, temveč tudi za dne 14.11. in 21.11.1998. Bistvena kršitev določb postopka je po stališču revizije podana, ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb udeleženca, da je predlagatelj z uvedbo prostovoljnega dela na soboto dne 21.11.1998 oziroma da ta sobota ni mogla biti redna delovna sobota, prekršil dogovor z dne 16.11.1998. Sodišče druge stopnje se tudi ni opredelilo do navedb udeleženca v pritožbi, da je bila razveljavitev delovnega koledarja za leto 1998 z dne 23.11.1998 nezakonita. Zato predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbi nižjih sodišč tako, da se ugotovi, da je sklep o začetku stavke z dne 3.12.1998 o napovedani stavki za dne 11.12.1998 in dalje zakonit. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in predlagatelju, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah revizijskih razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Udeleženi stavkovni odbor uveljavlja kot edini revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar jih niti formalno niti vsebinsko ne opredeljuje. Po 1. odstavku 370. člena se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, razen iz 4., 5., 10., 12. in 13. točke tega odstavka, ter zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena tega zakona v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka). Kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena so absolutne narave, kar pomeni, da imajo ob njihovi ugotovitvi vedno za posledico razveljavitev odločbe, ne glede na to, ali so vplivale ali mogle vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Relativne kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP pa vplivajo ali so mogle vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe, vendar mora stranka v predlogu določno navesti njihovo vzročnost, sicer jih revizijsko sodišče ne upošteva. Tega revident ni storil, ravnanja sodišča, ki jih udeleženec opredeljuje kot bistvene kršitve določb postopka pa to niso.

Nasprotni udeleženec je v reviziji sicer navedel, da so v izpodbijani sodbi o odločilnih dejstvih nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in o vsebini listin (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Pri tem se sklicuje na vsebino zahtev za uvedbo disciplinskega postopka in izrečenih suspenzov pod prilogo B 45. V tej prilogi se nahaja le dopis stavkovnega odbora Republiškemu inšpektoratu za delo. Nasprotje med ugotovitvami sodišča, da so bili disciplinski postopki uvedeni zaradi neupravičenega izostanka z dela v soboto dne 28.11.1998, in ne tudi za soboti dne 14.11.1998 in 21.11.1998, torej ni izkazano in ne dokazano.

Iz revizijskih navedb nadalje izhaja, da nasprotni udeleženec uvršča med bistvene kršitve določb postopka oceno izvedenih dokazov, ki jo je sodišče prve stopnje napravilo v okviru 8. člena v zvezi s 3. odstavkom 324. člena ZPP in preizkušalo sodišče druge stopnje po 350. členu ZPP. Toda dokler ostaja ocena dokazov v okviru področja dejanskega stanja in ne preide na področje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - ki jih udeležena stranka v reviziji ni opredelila - ocene izvedenih dokazov z revizijo ni mogoče izpodbijati (3. odstavek 370. člena ZPP).

Sklicevanje revizije, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb udeleženca, ni utemeljeno. Po določbi 1. odstavka 360. člena mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ampak samo tiste, ki so odločilnega pomena. To pa je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi - sicer skromno - tudi storilo. Vprašanje zakonitosti sklepa generalnega direktorja o prerazporeditvi delovnega časa ima podlago v materialnem zakonu. Po 2. odstavku 40. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - ZDR) se lahko delovni čas tudi med letom začasno prerazporedi v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah, zaradi katerih pride do zmanjšanega ali povečanega obsega dela ali do prekinitve dela. O neenakomerni prerazporeditvi odloča po 3. odstavku 25. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 42/90 - ZTPDR) poslovodni organ. V kolikor bi bile z uvedbo začasne prerazporeditve delovnega časa prizadete pravice delavcev glede omejitve delovnega časa, odmora med delom, počitku med dvema delovnima dnevoma in tudi do tedenskega počitka po 28., 29. in 30. členu ZTPDR, bi takšna kršitev poleg kršitve posamičnih pravic prizadetih delavcev lahko predstavljala tudi zakoniti razlog iz 1. odstavka 1. člena Zakona o stavki. Ker niti sklep o začasni prerazporeditvi delovnega časa niti prej omenjene posledice niso bile predmet stavkovnih zahtev po sklepu stavkovnega odbora o začetku stavke z dne 11.12.1998 (priloga A 5), stavka ni bila dovoljena.

Stavka je po 1. členu Zakona o stavki "organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela" (1. odstavek), pravica do nje se uveljavlja pod pogoji, določenimi s tem zakonom (2. odstavek). Pogoji za uveljavitev pravice do stavke so torej določeni z zakonom in sicer formalni v členih od 2 do 5, materialnopravni pa v prej omenjenem določilu 1. odstavka 1. člena Zakona o stavki, oziroma v omejitvenih primerih v 7. do 12. členu. Prvi odstavek 1. člena omenjenega zakona vsebuje splošno določbo o dopustnosti stavke, ki je zakonita v primeru, če gre za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Ob dejanski ugotovitvi obeh sodišč, na katero je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 370. člena ZPP), da uvedba disciplinskih postopkov in začasna odstranitev nekaterih delavk z dela ni bila posledica nespoštovanja predlagatelja do podpisanega dogovora o stavkovnih zadevah na dan 16.11.1998, tudi po presoji revizijskega sodišča ni obstojala vzročna zveza med postavljenimi stavkovnimi zahtevami, ki naj ne bi bile uresničene in zahtevami iz izpodbijanega sklepa stavkovnega odbora z dne 3.12.1998. Iz navedenega sledi, da sta obe sodišči v obravnavani zadevi materialnopravno pravilno razsodili in da tudi nista storili očitanih bistvenih kršitev določb postopka. Zato je revizijsko sodišče revizijo udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).