Jedro

Odločba, s katero je bila zavrnjena vloga tožnika za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za gojenje sladkovodnih organizmov, je bila tožniku nesporno vročena 13. 9. 2012, to pomeni, da je 15 dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel dne 28. 9. 2012, kot to pravilno navaja tudi prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu. Glede na to, da je tožnik pritožbo nesporno vložil 1. 10. 2012, to pomeni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko jo je z izpodbijanim sklepom zavrgel. Rok za vložitev pritožbe je namreč zakonski procesni rok, saj je predpisan z zakonom, pri čemer ga organ, ki vodi postopek, ne more spreminjati in je nepodaljšljiv.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo tožnika zoper odločbo št. 35529-107/2009-18 z dne 3. 9. 2012. V obrazložitvi citira 100., 101. in drugi odstavek 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ugotavlja, da je iz vročilnice razvidno, da je bila odločba z dne 3. 9. 2012 tožniku vročena 13. 9. 2012, pritožbo pa je na pošto oddal 1. 10. 2012. Tako ugotavlja, da je bila pritožba tožnika vložena po preteku 15-dnevnega roka, zato jo je z izpodbijanim sklepom zavrgel. 2. Organ druge stopnje je pritožbo tožnika zoper izpodbijani prvostopenjski sklep zavrnil z odločbo z dne 26. 3. 2013. Ugotavlja, da je tožnik pritožbo vložil po preteku pritožbenega roka. V zvezi s pritožbeno navedbo, da tožnik pred potekom pritožbenega roka pritožbe ni mogel vložiti, ker zaradi izdaje temeljnega dokumenta s strani tretje osebe na čas izdaje le-tega ni mogel vplivati, odgovarja, da bi tožnik lahko vložil pritožbo v roku 15 dni s pripisom, da še čaka manjkajočo dokumentacijo in bi svojo vlogo dopolnil, ko bi le-to prejel. Trditev, da en dan zamude roka bistveno ne vpliva na reševanje zadeve, ne upravičuje zamude roka, zaradi katerega pri pritožbi ni izpolnjen formalni pogoj pravočasnosti.

3. Tožnik v tožbi ter v njeni dopolnitvi navaja, da je prvostopenjski organ 3. 9. 2012 izdal odločbo, s katero je zavrnil njegovo vlogo za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za gojenje sladkovodnih organizmov. Svojo odločitev je utemeljil predvsem z navedbo, da predlagana namenska raba ni skladna z veljavnimi predpisi na področju urejanja prostora v Mestni občini A. Glede na takšno navedbo prvostopenjskega organa v navedeni odločbi, je tožnik pridobil novo urbanistično mnenje Mestne občine A., Oddelka za okolje in prostor ter komunalo z dne 21. 9. 2012, ki pa ga je prejel 1. 10. 2012. Tako je tožnik 1. 10. 2012 skupaj s pridobljenim urbanističnim mnenjem pristojnega upravnega organa Mestne občine A. vložil predmetno pritožbo. Izpostavlja, da je bil tako razlog za zamudo roka oddaje pritožbe izključno v bistvenem razlogu pritožbe - pridobitvi urbanističnega mnenja Mestne občine A., saj je bila njegova vsebina bistvena sestavina pritožbe in njene obrazložitve. Poudarja pa tudi, da je v pritožbi navedel razloge za zamudo in okoliščine, ki so do zamude privedle in predložil vsa dokazila, ki podkrepljujejo njegove navedbe. V pritožbi je navedel tudi vse ostale aktivnosti, ki jih je izvedel z namenom pridobitve vodnega dovoljenja in ki so bili vsi pozitivno rešeni v korist tožnika ter s tem tudi pritožbenemu organu predlagal vrnitev v prejšnje stanje z izrecnim neupoštevanjem zamude enega dneva pri vložitvi pritožbe skladno z določbo prvega odstavka 103. člena ZUP. Pritožbeni organ pa v svoji odločbi ne pojasnjuje razlogov za neupoštevanje predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav je tožnik utemeljil razloge in okoliščine za zamudo pri vložitvi pritožbe. V nadaljevanju tožbe navaja, da je organ kršil tudi določbo 3. točke prvega odstavka 27. čelna Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj v postopku izdaje odločbe z dne 3. 9. 2012 sploh ni poskušal pridobiti urbanističnega mnenja Mestne občine A. Po povedanem sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

4. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo tožnika zoper odločbo Agencije RS za okolje št. 35529-107/2009-18 z dne 3. 9. 2012 zaradi zamude pritožbenega roka.

7. Sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je bila navedena odločba Agencije RS za okolje (prvostopenjskega organa) št. 35529-107/2009-18 z dne 3. 9. 2012, s katero je bila zavrnjena vloga tožnika za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za gojenje sladkovodnih organizmov - ciprinidnih vrst rib v zadrževalniku B. na zemljišču s parc. št. 1745, k.o. ..., občina ..., tožniku vročena 13. 9. 2012. Iz upravnega spisa pa tudi izhaja, da je tožnik pritožbo zoper navedeno odločbo vložil priporočeno na pošti dne 1. 10. 2012. Datuma vročitve navedene odločbe in vložitve pritožbe nista sporna, saj tožnik temu ne oporeka.

8. Po določbi prvega odstavka 235. člena ZUP se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno. Iz pravnega pouka v odločbi z dne 3. 9. 2012 izhaja, da je bil tožnik pravilno poučen, da je zoper navedeno odločbo dovoljena pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve le-te. Glede na to, da je bila ta odločba, kot že navedeno, tožniku nesporno vročena 13. 9. 2012, to pomeni, da je 15 dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel v petek, dne 28. 9. 2012, kot to pravilno navaja tudi prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu. Glede na to, da je tožnik pritožbo nesporno vložil 1. 10. 2012, to pomeni, da je pritožbo vložil po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka. Zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožnika zavrgel v skladu z določbo drugega odstavka 240. člena ZUP, ki med drugim določa, da organ prve stopnje pritožbo, če je prepozna, zavrže s sklepom. Rok za vložitev pritožbe je namreč zakonski procesni rok, saj je predpisan z zakonom, pri čemer ga organ, ki vodi postopek, ne more spreminjati in je nepodaljšljiv. Tako tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je pritožbo vložil z zamudo enega dneva zato, ker je čakal na novo urbanistično mnenje Mestne občine A. Za odločitev v tej zadevi pa glede na to, da gre za zakonski procesni rok, ki je nepodaljšljiv, tudi ni pomembno, ali je navedeni dokument, ki ga je čakal tožnik, bistveni razlog pritožbe, kot v tožbi zatrjuje tožnik.

9. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je tožnik pritožbenemu organu predlagal vrnitev v prejšnje stanje ter da je v pritožbi navedel vse razloge za zamudo in okoliščine, ki so privedle do zamude ter priložil vsa dokazila, ki podkrepljujejo njegove navedbe, sodišče odgovarja, da iz upravnega spisa, pa tudi iz prilog k tožbi, izhaja, da tožnik v pritožbi z dne 1. 10. 2012 vrnitve v prejšnje stanje ni predlagal. Svoje vloge z dne 1. 10. 2012 namreč ni tako naslovil, niti to, da predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ne izhaja iz vsebine te vloge. V navedeni vlogi z dne 1. 10. 2012, ki jo je naslovil „pritožba“, namreč tožnik po vsebini izpodbija odločbo z dne 3. 9. 2012 in se sklicuje na predloženo urbanistično mnenje Mestne občine A. z dne 21. 9. 2012. Iz te vloge - pritožbe tudi ni razvidno, da je urbanistično mnenje Mestne občine A. prejel (šele) 1. 10. 2012, saj tega tožnik v pritožbi niti ni navedel. Tako sodišče zaključuje, da predloga za vrnitev v prejšnje stanje tožnik ni podal. Zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ker je njegovo vlogo z dne 1. 10. 2012 obravnaval kot pritožbo, kot jo je tožnik tudi naslovil in kot izhaja iz njene vsebine ter jo je, ker je ugotovil, da je bila vložena prepozno, zavrgel. 10. Kolikor pa tožnik navaja, da je razloge za zamudo in okoliščine, ki so do zamude privedle ter vsa dokazila, navedel in predložil v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper odločbo z dne 3. 9. 2012, pa sodišče ugotavlja, da je iz upravnega spisa zadeve razvidno, da je tožnik vlogo z dne 4. 12. 2012, ki jo je poslal na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, naslovil pritožba zoper sklep z dne 6. 11. 2012 ter v njej navedel, da je pritožbo zoper odločbo z dne 3. 9. 2012 vložil 1. 10. 2012 s predložitvijo vseh manjkajočih dokumentov ter da je pritožbeni rok zamudil samo za en dan. V tej pritožbi je tudi navedel, da je urbanistično mnenje Mestne občine A., ki predstavlja temeljni dokument in sestavni del pritožbe, prejel 1. 10. 2012. Vendar je treba pojasniti, da je tudi za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje predpisan rok. Po prvem odstavku 105. člena ZUP se predlog za vrnitev v prejšnje stanje poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Poleg tega je tudi navedeno vlogo naslovil „pritožba“, pa tudi iz njene vsebine ni razvidno, da naj bi šlo za predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

11. Ker je bila po vsem navedenem pritožba pravilno zavržena, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov vsebinsko ne opredeljuje.

12. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1.