Jedro

Ker na vročeni opomin pred tožbo toženec ni reagiral, tožničina tožba ni bila preuranjena, umaknila pa jo je takoj po plačilu. Tožencu zato ni dolžna povrniti njegovih pravdnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da krije vsaka stranka sama svoje stroške postopka.

II. Pritožnica naj sama krije stroške svoje pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnici naložilo plačilo stroškov toženca, in sicer 142,79 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude tudi obresti. Ocenilo je, da je bila tožba preuranjena. Tožnica jo je sicer umaknila takoj, ko je znesek za toženca plačala njegova zavarovalnica, a bi se po oceni sodišča pred vložitvijo tožbe lahko pozanimala o toženčevem morebitnem zavarovanju, ocenilo pa je tudi, da toženec predpravdnih pozivov ni prejel. 2. Proti sklepu se tožnica pritožuje, predlaga njegovo spremembo tako, da krije vsaka stranka sama svoje stroške postopka oz. razveljavitev in opredeljuje svoje pritožbene stroške. Pojasnjuje, da njena terjatev do toženca predstavljala stroške helikopterskega prevoza zaradi nujnega medicinskega transporta toženca, za katerega se je izkazalo, da nima sklenjenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, zaradi česar je Zavod za zdravstveno zavarovanje RS povračilo teh stroškov tožnici zavrnil. Tožnica je zato z več opomini terjala toženca, ta pa se ni odzval, kljub temu, da se ena od priporočenih pošiljk ni vrnila nevročena. Zato je utemeljeno vložila predlog za izdajo plačilnega naloga, tožbo pa je umaknila takoj (27. 10. 2016), ko je toženčev dolg poravnala zavarovalnica (7. 10. 2016). Meni, da zato po 158. čl. ZPP ni dolžna povrniti stroškov tožencu, pač pa bi bila to dolžna storiti le, če bi jih povzročila iz krivdnih razlogov (156. čl. ZPP).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Izpodbijani sklep ni zakonit; Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), konkretno 1. odst. 158. čl., ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ni sporno, da je tožnica 27. 10. 2016 umaknila tožbo in navedla, da jo umika zaradi plačila toženčeve zavarovalnice, toženec pa se je s tem strinjal. Toženec tudi ni prerekal tožničine navedbe, da ga je pred pravdo opomnila k plačilu s priporočeno pošiljko. Ker je torej to nesporno, je dokazna ocena sodišča prve stopnje o tem, da je bilo drugače, odveč. Odveč pa je tudi razglabljanje, ali bi se tožnica lahko pozanimala o toženčevem morebitnem zavarovanju. Ker torej na vročeni opomin pred tožbo toženec ni reagiral, tožničina tožba ni bila preuranjena, umaknila pa jo je takoj po plačilu. Tožencu zato ni dolžna povrniti njegovih pravdnih stroškov.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje glede na pritožničin predlog spremenilo tako, da vsaka stranka krije sama svoje pravdne stroške (2. tč. 365. čl. in 1. odst. 2. čl. ZPP), pritožnica pa naj potemtakem sama krije tudi svoje pritožbene stroške.