Jedro

V obravnavanem primeru, ko tožeča stranka v tožbi, ki je bila sicer vložena pravočasno v okviru postavljenega enomesečnega roka, tožbenega zahtevka na ugotovitev prerekane ločitvene pravice in izpodbojnega zahtevka ni postavila, sodišču tožeče stranke na odpravo te pomanjkljivosti ni bilo treba pozivati, saj tožeča stranka te pomanjkljivosti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka ne bi mogla odpraviti. V tem primeru bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek takoj zavrniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I. in II. izreka spremeni v sklep ki glasi: “Tožba se v celoti zavrže.” Sklep o pravdnih stroških v točki III. izreka ostane nespremenjen.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v celoti zavrnilo primarni in podredni zahtevek tožeče stranke. Izreklo je: “I. Primarni zahtevek tožeče stranke, ki glasi: 1. Razveljavi se hipotekarna pogodba z dne 13. 7 .2011, sklenjena med stečajnim dolžnikom in toženo stranko, s katero je bila v korist tožene stranke ustanovljena skupna hipoteka na nepremičninah parc. št. ..., vse k.o. ... M. do celote (1/1); 2. Razveljavi se hipotekarna pogodba z dne 12. 8. 2011, sklenjena med stečajnim dolžnikom in toženo stranko, s katero je bila v korist tožene stranke ustanovljena hipoteka na nepremičninah parc. št. ..., vse k.o. ... M. do celote (1/1); 3. Razveljavi se pogodba o ustanovitvi hipoteke v notarskem zapisu opr. št. ... z dne 31. 1. 2012, sklenjena med stečajnim dolžnikom in toženo stranko, s katero je bila v korist tožene stranke ustanovljena hipoteka na nepremičninah parc. št. ... (glavna nepremičnina), parc. št. ..., vse k.o. ... V. P. do celote in na nepremičnini parc. št. ... k.o. ... V. P. do ene polovice (1/2); 4. Razveljavi se pogodba o ustanovitvi hipoteke v notarskem zapisu opr. št. ... z dne 13. 3. 2012, sklenjena med stečajnim dolžnikom in toženo stranko, s katero je bila v korist tožene stranke ustanovljena skupna hipoteka na nepremičninah parc. št. ... (glavna nepremičnina), parc. št. ..., vse k.o. ... V. P. do celote in na nepremičnini parc. št. ... k.o. ... V. P. do ene polovice (1/2); 5. V razmerju med stečajnim dolžnikom in toženo stranko se razveljavi zemljiškoknjižno dovolilo z dne 13. 7. 2011, s katerim je stečajni dolžnik dovolil, da se pri nepremičninah parc. št. ..., vse k.o. ... M. do celote (1/1) v korist tožene stranke vknjiži hipoteka v zavarovanje terjatev v znesku 494.350,00 EUR in z dospelostjo 13. 7. 2012; 6. V razmerju med stečajnim dolžnikom in toženo stranko se razveljavi zemljiškoknjižno dovolilo z dne 12. 8. 2011 s katerim je stečajni dolžnik dovolil, da se pri nepremičninah parc. št. ..., vse k.o. ... M. do celote (1/1) v korist tožene stranke vknjiži hipoteka v zavarovanje terjatev znesku 251.578,00 EUR in z dospelostjo 9. 8. 2012; 7. V razmerju med stečajnim dolžnikom in toženo stranko se razveljavi zemljiškoknjižno dovolilo z dne 31. 1. 2012 s katerim je stečajni dolžnik dovolil, da se pri nepremičninah parc. št. ... (glavna nepremičnina), parc. št. ..., vse k.o. ... V. P. do celote in na nepremičnini pare. št. ... k.o. ... V. P. do ene polovice (1/2) v korist tožene stranke vknjiži hipoteka v zavarovanje terjatev v znesku 968.190,00 EUR z dospelostjo 30. 4. 2012; 8. V razmerju med stečajnim dolžnikom in tožena stranko se razveljavi zemljiškoknjižno dovolilo z dne 13. 3. 2012 s katerim je stečajni dolžnik dovolil, da se pri nepremičninah parc. št. ... (glavna nepremičnina), parc. št. ..., vse k.o. ... V. P. do celote in na nepremičnini parc. št. ... k.o. ... V. P. do ene polovice (1/2) v korist tožene stranke vknjiži hipoteka v zavarovanje terjatev v znesku 38.439,93 EUR z dospelostjo 30. 4. 2012; 9. Zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo hipotek dovoljenih na podlagi zemljiškoknjižnih dovolil iz 5., 6., 7., in 8. točke se pri nepremičnih parc. št. ..., vse k.o. ... M. do celote (1/1) in parc. št. ... (glavna nepremičnina), parc. št. .... parc. št. ..., parc. št. ..., parc. št. ..., vse k.o. ... V. P. do celote in na nepremičnini parc. št. ... k.o. ... V. P. do ene polovice (1/2) dovoli vknjižba izbrisa hipotek iz 5., 6., 7., in 8. točke; in 10. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v roku 15 dni, da ne bo izvršbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do izteka paricijskega roka do prenehanja; in da se vložitev izpodbojne oz. izbrisne tožbe zaznamuje v Zemljiški knjigi v celoti zavrne. II. Podredni zahtevek tožeče stranke, ki glasi: Sodišče naj tudi razsodi, da s tem ko razveljavi učinke pravnih dejanj oz. pravnih poslov, katerih razveljavitev s tožbo zahteva tožeča stranka, tudi ugotovi, da ločitvene pravice in sicer hipoteke na nepremičninah iz II. točke tožbe, (a) skupna hipoteka, z dne 13. 7. 2011, na nepremičninah parc. št. ..., vse k.o. ... M. do celote (1/1), (b) skupna hipoteka, z dne 12. 8. 2011, na nepremičninah parc. št. …, vse k.o. ... M. do celote (1/1), (e) skupna hipoteka na nepremičninah parc. št. ... (glavna nepremičnina), parc. št. ..., vse k.o. ... V. P. do celote in na nepremičnini parc. št. ... k.o. ... V. P. do ene polovice (1/2) in (d) skupna hipoteka na nepremičninah parc. št. ... (glavna nepremičnina), parc. št. ..., vse k.o. ... V. P. do celote in na nepremičnini parc. št. ... k.o. ... V. P. do ene polovice (1/2) ustanovljene v korist tožene stranke na podlagi teh dejanj, ne obstajajo. se prav tako v celoti zavrne.”

2. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 3.431,24 EUR v roku 15 dni (točka III. izreka).

3. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti iz prvega odstavka 271. člen ZFPPIPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP.

4. Tožeča stranka je zoper to sodbo sodišča prve stopnje vložila pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi ali pa da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene in predlagala zavrnitev pritožbe.

Obe pravdni stranki sta priglasili stroške pritožbenega postopka po specificiranih stroškovnikih.

6. Pritožba je utemeljena, vendar ne iz v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov, temveč iz pritožbenih razlogov na katere pazi pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti in sicer ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

7. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da je nerazumljiva in nasprotujoča si, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, s čemer da je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, izrek je razumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom, sodba ima razloge, v njej so razlogi o odločilnih dejstvih, in ti niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Če je sodišče prve stopnje izpovedbe prič ocenilo drugače kot bi želela tožeča stranka, s tem ni storilo po tožeči stranki očitane postopkovne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka pravočasno, 18. 8. 2013, torej v enem mesecu po objavi končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je bil objavljen 18. 7. 2013 na A., vložila izpodbojno tožbo. Kot izhaja iz tožbenega predloga dne 18. 8. 2013 vložene tožbe je tožeča stranka zahtevala razveljavitev hipotekarnih pogodb, razveljavitev zemljiškoknjižnih dovolil ter vknjižbo izbrisa hipotek. Nato pa je v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 8. 1. 2014, tožeča stranka tožbo dopolnila s podrednim zahtevkom, s katerim je predlagala, da sodišče tudi razsodi, da s tem ko razveljavi učinke pravnih dejanj oziroma pravnih poslov katerih razveljavitev s tožbo zahteva tožeča stranka, ugotovi tudi, da ločitvene pravice, in sicer hipoteke na nepremičninah iz II. točke tožbe, ustanovljene v korist tožene stranke na podlagi teh dejanj, ne obstajajo. Tožena stranka je takšni spremembi tožbe nasprotovala, ker da je ta prepozna in zahtevala zavrženje tožbe kot nesklepčne oziroma prepozne.

9. Sodišče prve stopnje je štelo, da tožeča stranka z dopolnitvijo tožbe ni bila prekludirana in je oba zahtevka tožeče stranke meritorno obravnavalo in kot neutemeljena zavrnilo.

10. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri tem zmotno uporabilo materialno pravo.

11. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 1. točki drugega odstavka 308. člena v primeru, ko je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, določa, da mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico, ker je bila pridobljena z izpodbojnim pravnim dejanjem iz 271. člena ZFPPIPP, vložiti tožbo v skladu z 275. členom tega zakona. 275. člen določa vsebino in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka in v prvem odstavku določa, da zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja iz 271. člena zakona v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo v korist katere je bilo opravljeno to dejanje; v tretjem odstavku določa, da je treba izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske pravice ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavljati z izbrisno tožbo in v šestem odstavku določa, da mora tisti, ki je prerekal terjatev ali ločitveno pravico ali izločitveno pravico in bil napoten, da v pravdnem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev neobstoja te terjatve ali ločitvene pravice ali izločitvene pravice, hkrati s tem zahtevkom v istem postopku uveljavljati tudi izpodbojni zahtevek v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena. Skladno z določbo drugega odstavka 277. člena istega zakona je treba izpodbojno tožbo in tožbo na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice vložiti v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, sicer velja ta za priznano.

12. Tožeča stranka bi tako v skladu s citiranimi zakonskimi določbami, ki predstavljajo v tem primeru upoštevno materialno pravo, morala v določenem enomesečnem roku, to je do 18. 8. 2013 zoper toženo stranko s tožbo uveljavljati tako zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice kot izpodbojni zahtevek, če bi želela s tožbo uspeti. Šele s pripravljalno vlogo tožeče stranke dne 8. 1. 2014 postavljenega podrednega tožbenega zahtevka na ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice, sodišče zato ne bi smelo upoštevati kot pravočasnega in takšne spremenjene tožbe ne bi smelo obravnavati kot pravočasne, sicer pravočasno vloženo tožbo, ki vsebuje le izpodbojni zahtevek pa bi moralo kot nesklepčno zavreči, kot je to utemeljeno opozarjala tožena stranka že v odgovoru na tožbo.

13. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka sama dopolnila tožbo in da bi jo sicer zaradi nesklepčnosti sodišče moralo pozivati na popravo tožbe skladno z določbo 108. člena ZPP, je zgrešeno. Po 108. členu ZPP sodišče ravna le, če je vloga nerazumljiva ali nepopolna.

14. Če je tožba nesklepčna, kot to navaja sodišče prve stopnje, pa pride v poštev določba tretjega odstavka 318. člena ZPP, po kateri sodišče tožečo stranko pozove na odpravo nesklepčnosti tožbe, ta pa je podana, če iz dejstev navedenih v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Vendar četrti odstavek citiranega člena določa, da sodišče tožeči stranki ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek zavrne, če je očitno, da tožeča stranka ne bi mogla odpraviti nesklepčne tožbe z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.

15. V obravnavanem primeru, ko tožeča stranka v tožbi, ki je bila sicer vložena pravočasno v okviru postavljenega enomesečnega roka, tožbenega zahtevka na ugotovitev prerekane ločitvene pravice in izpodbojnega zahtevka ni postavila, sodišču tožeče stranke na odpravo te pomanjkljivosti ni bilo treba pozivati, saj tožeča stranka te pomanjkljivosti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka ne bi mogla odpraviti. V tem primeru bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z določbo četrtega odstavka 318. člena ZPP in tožbeni zahtevek takoj zavrniti.

16. S tem, ko je tožeča stranka tožbo dopolnila sama v pripravljalni vlogi z dne 8. 1. 2014, torej po zakonsko določenem enomesečnem roku za vložitev tožbe, kar je po materialnem pravu prepozno, bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava in sicer določbe 277. člena ZFPPIPP, skladno z določbo 275. člena ZPP, tako tožbo zavreči kot prepozno že po predhodnem preizkusu tožbe ne da bi se spuščalo v njeno vsebino.

17. Po navedenem je bilo sodbo sodišča prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava spremeniti v sklep in tožbo zavreči v celoti (člen 358 točka 5 ZPP), kar ni sprememba, ki bi bila v škodo tožeče stranke, ki se je pritožila, saj je bil njen zahtevek s sodbo prve stopnje zavrnjen kot neutemeljen.

Zaradi sprejete odločitve se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo s pritožbo uveljavljanih pritožbenih razlogov.

18. Ker ta odločba ne vpliva na uspeh tožeče stranke v postopku na prvi stopnji, je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov pravdnega postopka v točki III izreka vzdržalo v veljavi.

19. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka. Pritožbi tožeče stranke je bilo sicer ugoditi, vendar pa ne iz pritožbenih razlogov, kljub temu pa tožeča stranka s tožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (člen 154/II ZPP v zvezi s členom 165/II ZPP). Stroški tožene stranke niso bili potrebni, saj njen odgovor ni pripomogel k odločitvi v zadevi (člen 155/I ZPP).