Jedro

Od tožnice je odvisno, ali bo poleg oziroma namesto ugotovitve svoje lastninske pravice zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke in izbris navedene vknjižbe. To bo smiselno zlasti, če je bila pred neveljavno vknjižbo vpisana lastninska pravica v korist tožnika, za kar v tem primeru ne gre. Tožba na ugotovitev lastninske pravice je bila sklepčna. Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka nepremičnine (kmetijska zemljišča in gozdove) pridobila neodplačno na podlagi odločb Občinskega ljudskega odbora in SO, da lastninske pravice ni hotela prostovoljno prenesti na tožnico in da je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičninah izvorno (originarno) na podlagi drugega odstavka 74. člena ZZad. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi že vknjižen (nepravi) lastnik.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 421,38 EUR stroškov revizijskega postopka v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica lastnica v izreku navedenih nepremičnin. Ugotovilo je, da jih je toženka pridobila neodplačno. Tožnica je postala lastnica na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o zadrugah(1) (Ur. l. RS št. 13/92 – ZZad) z dnem uveljavitve ZZad (28. 3. 1992).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo toženkini pritožbi in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je bila 28. 3. 1992 v korist toženke na spornih nepremičninah vknjižena pravica uporabe. Toženka je v zemljiškoknjižnem postopku v letu 1994 postala lastnica navedenih nepremičnin. Zemljiškoknjižni predlog toženke je bil vložen 25. 3. 1994. Ob izdaji prvostopne sodbe je bila v zemljiški knjigi toženka vknjižena kot lastnica. Presodilo je, da bi morala tožnica vložiti izbrisno tožbo in ne tožbo na ugotovitev lastninske pravice. Tako bi uveljavljala izbris vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, torej pravico uporabe na spornih zemljiščih. Potem bi uveljavljala vknjižbo lastninske pravice na spornih nepremičninah na podlagi zakona. Če zemljiškoknjižno sodišče napačno razlaga določbo 74. člena ZZad, je ustrezno pravno sredstvo izbrisna tožba in ne tožba na ugotovitev lastninske pravice. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ni sklepčna ter tako dopustna. Tehtni so toženkini ugovori o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem. Po določbah Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS št. 87/2002 – SPZ ) priposestvovanje državne lastnine ni izključeno. Pravno zmoten je zaključek, da toženka že z uveljavitvijo ZZad ni mogla biti dobroverni lastniški posestnik. Že več kot 20 let pred uveljavitvijo ZZad je imela v uporabi in hasnovala navedena zemljišča do tožbe z dne 14. 7. 2005, 13 let po uveljavitvi Zzad.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. V njej uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava, in sicer 243. člena Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 58/2003 – ZZK-1); 9., 43. in 269. člena SPZ. Tožnica je lastninsko pravico pridobila z zakonom, vknjižba je bila deklaratorne narave. Domneva dobre vere za toženko ne more veljati, na podlagi ZZad je bila dolžna prenesti lastninsko pravico na tožnico. Za toženko veljajo merila skrbnega gospodarja, v dobri veri ne more biti nekdo, ki ravna v nasprotju s pravom in za to ni takoj sankcioniran. Člen 81. ZZad prepoveduje vsako razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, za katero po določbah zakona oziroma predpisov o denacionalizaciji nastopi dolžnost vrnitve, razdružitve oziroma lastninjenja. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju s tem, so nični. Že zato je toženka morala vedeti, kateri del njenega premoženja je treba obravnavati posebej, za kateri del velja 81. člen.

4. Toženka v odgovoru na revizijo navaja, da je izbrisna tožba pravilno pravno sredstvo in, da je bila v dobri veri. Toženka nepremičnine korist že desetletja in je kot lastnica vpisana v zemljiški knjigi od 1994. 5. Sodišče je revizijo dostavilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

6. Revizija je utemeljena.

7. Dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, so naslednje: sporne nepremičnine so bile 28. 3. 1992 (uveljavitev ZZad) kmetijska zemljišča ali gozd; v zemljiški knjigi je bila na spornih nepremičninah vknjižena lastninska pravica v korist toženke; Občinski ljudski odbor je 29. 1. 1957 odločil, da se sporna zemljišča (njive, travniki in gozd) dodelijo v trajno uporabo toženkini pravni prednici; toženkina pravna prednica je nepremičnine pridobila na neodplačen način; toženka ni dokazala, da bi nepremičnine pridobila odplačno.

8. Po presoji revizijskega sodišča je odločitev sodišča druge stopnje napačna, pravilna odločitev pa je odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo določbe ZKZ-1 o izbrisni tožbi, ko je štelo, da je edino s takšno tožbo mogoče doseči ustrezno pravno varstvo. Od tožnice je odvisno, ali bo poleg oziroma namesto ugotovitve svoje lastninske pravice zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke in izbris navedene vknjižbe(2). To bo smiselno zlasti, če je bila pred neveljavno vknjižbo vpisana lastninska pravica v korist tožnika, za kar v tem primeru ne gre. Tožba na ugotovitev lastninske pravice je bila sklepčna. Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka nepremičnine (kmetijska zemljišča in gozdove) pridobila neodplačno na podlagi odločb Občinskega ljudskega odbora in SO, da lastninske pravice ni hotela prostovoljno prenesti na tožnico in da je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičninah izvorno (originarno) na podlagi drugega odstavka 74. člena ZZad. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi že vknjižen (nepravi) lastnik.(3) Stališča, kot ga zastopa sodišče v izpodbijani sodbi, ni moč zasledila ne v teoriji(4) ne v sodni praksi(5).

9. Ob ugotovitvi, da so bile v izreku prvostopenjske sodbe navedene nepremičnini pridobljene na neodplačen način, je pravilna odločitev, da je po samem zakonu (drugi odstavek 74. člena ZZad) lastninsko pravico na njih z dnem 28. 3. 1992 pridobila tožnica, imela pa jo je tudi v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Toženka glede na ureditev v veljavnih zakonih o lastninjenju tudi ni mogla biti v dobri veri. O dobrovernosti toženke ni mogoče sklepati le na podlagi podatkov o zadnjem vpisu v zemljiško knjigo. Prav tako se ni mogoče sklicevati na nepoznavanje predpisov, ki urejajo pridobitev lastninske pravice mimo vpisov v zemljiško knjigo. Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena.(6)

10. Sodišče druge stopnje je torej zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na to je Vrhovno sodišče reviziji tožeče stranke ugodilo in sodbo druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).

11. S potrditvijo sodbe prve stopnje je potrjena tudi odločitev o stroških, ki so nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje. Glede na spremembo sodbe druge stopnje je moralo Vrhovno sodišče odločiti še o nadaljnjih (pritožbenih in revizijskih) stroških (drugi odstavek 165. člena ZPP). V skladu z načelom uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) mora te stroške toženka povrniti tožnici. Toženka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa mora povrniti revizijske stroške v višini 421,38 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve sodbe toženki.

Op. št. (1): Premoženje obstoječih zadrug in delovnih organizacij kooperantov, temeljnih organizacij v zadrugah, katerih sklep o izločitvi ni postal veljaven, sestavljenih zadrug in zadružnih zvez postane zadružno premoženje. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka postanejo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih organizacije iz prejšnjega odstavka pridobile na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije in se prenesejo v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Op. št. (2): Zahtevek v zadevi II Ips 316/2010. Op. št. (3): Tožnici vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila v prid, saj bi bila pravica uporabe ponovno vpisana v korist toženke.

Op. št. (4): Vrenčur, Izbrisna tožba, Civilno pravna sodniška šola, 2007. Plavšak, Izbrisna tožba, Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, 2010. Op. št. (5): Ugotovitveni zahtevki so bili obravnavani v zadevah II Ips 213/2010, II Ips 785/2009, II Ips 102/2008, II DoR 397/2010, II DoR 318/2010, II Ips 603/2010. Op. št. (6): Primerjaj II Ips 259/2006.